Scegli la lingua:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

Škofje - stebri Cerkve in priče vstalega Kristusa

1 risposta [Ultimo messaggio]
s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 years 9 weeks ago
Iscritto: 13.01.2011

Škofje so stebri Cerkve in priče Jezusovega vstajenja
»Današnji evangelij (Mr 3,13-19) govori o Jezusovi postavitvi dvanajstih apostolov. Jezus jih izbere, 'da bi bili z njim in bi jih pošiljal oznanjat ter bi imeli oblast izganjati hude duhove'. Dvanajsteri so prvi škofje. Po Judovi smrti je bil izbran Matija in je to prvo škofovsko posvečenje v Cerkvi. Škofje so stebri Cerkve, poklicani so biti pričevalci Jezusovega vstajenja. Mi, škofje, imamo to odgovornost, da smo priče: priče, da je Gospod Jezus živ, da je Gospod Jezus vstal, da Gospod Jezus hodi z nami, da nas Gospod Jezus rešuje, da je Gospod Jezus dal svoje življenje za nas, da je Gospod Jezus naše upanje, da nas Gospod Jezus vedno sprejema in nam odpušča. Pričevanje. Naše življenje mora biti to: pričevanje. Pravo pričevanje o Kristusovem vstajenju.

 

Dve nalogi: moliti in pridigati
Škofje imajo dve nalogi: Prva naloga škofa je biti z Jezusom v molitvi. Prva naloga škofa ni delati pastoralne načrte, ampak moliti – to je prva naloga.»Druga naloga pa je biti priča, to pomeni pridigati. Pridigati zveličanje, ki nam ga je prinesel Gospod Jezus. Dve nalogi, ki nista ravno lahki, a ravno ti dve nalogi sta trdna stebra Cerkve. Če ta dva stebra oslabita, ker škof ne moli ali pa moli malo, pozabi moliti, ali ker škof ne oznanja evangelija, se ukvarja z drugimi stvarmi, tudi Cerkev oslabi, trpi. Božje ljudstvo trpi. Ker so stebri šibki.

 

Papež pozval k molitvi za škofe
Cerkev ne more obstajati brez škofa. Zato je molitev za vse škofe dolžnost, dolžnost ljubezni, dolžnost otrok v odnosu do Očeta, dolžnost bratov, da bi družina ostala združena v izpovedovanju živega in vstalega Jezusa Kristusa. Povabim vas k molitvi za škofe, kajti tudi mi smo grešniki, tudi mi imamo slabosti, tudi mi smo v nevarnosti kakor Juda, saj je tudi on bil izbran za steber. Tudi mi smo v nevarnosti, da ne bi molili, da bi počeli kaj, kar ni oznanjevanje evangelija in izganjanje demonov. Moliti – da bi škofje bili tisto, kar je hotel Jezus, da bi vsi mi pričevali o Jezusovem vstajenju.

 

Božje ljudstvo moli za škofe tudi pri vsaki maši: moli za Petra, za glavo škofovskega zbora, moli za krajevnega škofa. A to je premalo - pove se ime in velikokrat se pove iz navade.  Za škofa je treba moliti s srcem ter Gospoda prositi: 'Gospod, skrbi za mojega škofa, skrbi za vse škofe; pošlji nam škofe, ki bodo resnične priče, škofe, ki bodo molili, škofe, ki nam bodo s svojim pridiganjem pomagali razumeti evangelij; ki bodo prepričani, da si ti, Gospod, živi, da si med nami.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 22.1.2016)

 

 

 

Frančišek med jutranjo mašo: Naloga škofa je moliti in oznanjati

 

 

 

Dekret o spremembi obreda umivanja nog na veliki četrtek

 

Papež Frančišek o ključnem pomenu sprejema v romarskih svetiščih

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 5 years 9 weeks ago
Iscritto: 13.01.2011

Ko se je glede pričevanja g. Franc Sodja spraševal, kaj bi danes rekel in storil sv. Vincencij Pavelski,je zapisal:

 

"S svojo karitativno dejavnostjo je rešil na tisoče življenj, začel vzgajati duhovnike ‘novega kova’, bil svetovalec celo na dvoru, skrbel, da so na škofovska mesta prihajali Božji možje in še in še…

 

Kakor je bilo njegovo srce vesoljno, tako je v vesoljnem duhu vzgajal svoje misijonarje. ‘Če sveti oče tako želi, gremo vsi v misijone 'a capite ad calcem' (od temena do podplatov), tudi jaz.’ Takrat je bil star sedemdeset let.

 

Le eno je bilo potrebno: spoznati, ali Bog kliče… Strahu ni poznal. Takrat se niso vozili z letali. Mnogi so pomrli na poti. Takrat niso imeli zdravil. V kratkem so umirali posebno na Madagaskarju, drug za drugim. V Parizu so začeli pomišljati in pregovarjati. On je branil sebe in Družbo: ‘Vojaki gredo v boj in smrt za svetnega kralja in mi ne bi šli za nebeškega? Bomo kot 'mokre kokoši' čepeli doma?’ Njegov ponos so bili neustrašeni misijonarji… Vincencij je umrl, a ostal je njegov duh."