Hudič skuša Jezusa
Jezus se je vrnil od Jordana poln Svetega Duha in Duh ga je vodil štirideset dni po puščavi, hudič pa ga je skušal. Tiste dni ni nič jedel, in ko so se končali, je postal lačen. Hudič mu je rekel: »Če si Božji Sin, reci temu kamnu, naj postane kruh.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: Človek naj ne živi samo od kruha.« Nato ga je hudič povedel gor, mu v hipu pokazal vsa kraljestva sveta in mu rekel: »Tebi bom dal vso to oblast in njihovo slavo, kajti meni je izročena in jo dam, komur hočem. Če torej mene moliš, bo vsa tvoja.« Jezus mu je odgovoril: »Pisano je: Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!« Potem ga je hudič odvedel v Jeruzalem, ga postavil vrh templja in mu rekel: »Če si Božji Sin, se vrzi od tukaj dol; kajti pisano je: Svojim angelom bo zate zapovedoval, da te obvarujejo in: Na rokah te bodo nosili, da z nogo ne zadeneš ob kamen.« Jezus mu je odgovoril: »Rečeno je: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!« Ko je hudič končal z vsemi skušnjavami, se je umaknil od njega do primernega časa. Lk 4,1-13
Jezusovi odgovori na skušnjave
Ob evangeliju o Jezusovih skušnjavah se običajno ustavljam pri skušnjavah, nisem pa se še temeljiteje ustavil ob Jezusovih odgovorih. Tokrat so mi stopili pred oči prav ti. Kaj pravi Jezus?
1. Človek naj ne živi samo od kruha.
2. Gospoda, svojega Boga, môli in njemu samemu služi!
3. Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga!
V Jezusovih odgovorih vidim tri dobra načela za naše vsakdanje življenje, pa tudi za izpraševanje vesti. Dobro je, da se vsak dan vprašam, od česa živim in za kaj živim. Ali se moje življenje vrti predvsem okrog materialnih dobrin ali pa sem vedno usmerjen v duhovno? Koliko se moj pogled zaustavi na materialnem in ne presežem te točke? Pravzaprav je to eno temeljnih vprašanj našega življenja. Ali ostajamo zazrti v ta svet ali ves čas dvigamo pogled proti večnosti?
Druga trditev se mogoče zdi zelo podobna prvi, a vidim v njej zelo pomembno dopolnilo. Kristjani, še bolj pa posvečeni, smo v skušnjavi, da bi si mislili, da smo s tem, ko večkrat govorimo o duhovnih stvareh, že na pravi poti. A tudi duhovne stvari lahko služijo le naši osebni koristi in nas nikakor ne dvigajo k Bogu. Šele Jezusova jasna misel, ki jo vzame iz Svetega pisma, nas temeljito prizemlji. Ob njej se lahko vsak dan vprašam: Ali je bilo moje življenje resnično v čast in slavo Bogu ali pa sem iskal le lastno korist. Še tako pobožen post ali molitev sta lahko v prvi vrsti usmerjena na nas same. Naj nas v tem postu v vsem vodi misel: Gospoda, svojega Boga, moli in njemu samemu služi!
Tretja trditev pa je kot nalašč za sveto leto usmiljenja. Najbrž se nas je misel o božjem usmiljenju že dotaknila. V veselje nam je božja potrpežljivost in vztrajnost v odpuščanju. A še vedno velja tudi misel, ki jo Jezus pove hudiču: Ne preizkušaj Gospoda, svojega Boga! Ob njej se sprašujem, ali nisem preveč brezbrižen do svojih ponavljajočih se grehov in raznih razvad. Ali morda preizkušam božjo potrpežljivost?
Trije kratki stavki, a čisto dovolj za ves postni čas. Naj bo blagoslovljen zate in zame!
Hvala za močno pridigo in za blagoslov, Peter!
Če ta postni čas z vsemi krepkimi spodbudami ne bo nekaj premaknil v meni, potem mi pa ni pomoči.
Se mi zdi, da bi mi bilo več kot dovolj za ves post, če bi se ustavila samo ob tem vprašanje: "Ali nisem preveč brezbrižen do svojih ponavljajočih se grehov in raznih razvad? Ali morda preizkušam Božjo potrpežljivost?"