»Dragi bratje in sestre, dober dan!

Evangelij današnje nedelje se začne s prizorom, ko Jezus moli na samem; in ko konča ga učenci prosijo: 'Gospod, naúči nas moliti' (v. 1.);  in On jim odgovori: 'Kadar molite, recite: Oče! Oče… (v. 2). Ta beseda je 'skrivnost' Jezusove molitve, je ključ, ki nam ga je On sam dal, da bi mogli tudi mi vstopiti v ta odnos zaupnega pogovora z Očetom, ki ga je spremljal in podpiral vse njegovo življenje. Oče!

Vzkliku 'Oče' Jezus doda dve prošnji: 'Posvečeno bodi tvoje ime. Pridi tvoje kraljestvo' (v. 2). Jezusova molitev in torej krščanska molitev je predvsem, dati prostor Bogu, da lahko v nas razodene svojo svetost, da tako napreduje njegovo kraljestvo, ko bo tako imel možnost izvajati v našem življenju svoje gospostvo ljubezni.

Še tri prošnje dopolnjujejo molitev, ki jo uči Jezus v Očenašu. Tri prošnje so, ki izražajo naše temeljne potrebe: kruh, odpuščanje in pomoč v skušnjavah (prim. vv. 3-4). Ne moremo živeti brez kruha, odpuščanja in Božje pomoči v skušnjavah. Kruh, za katerega Jezus pravi, naj prosimo, je tisti potrebni, ne odvečen; je kruh romarjev, ravno zadosten, ki se ga ne zbira in se ga ne meče proč in ki ne otežuje naše poti. Odpuščanje je predvsem to, kar mi vsi prejmemo od Boga. Samo zavest, da smo grešniki, ki nam je bilo po brezmejnem božjem usmiljenju odpuščeno, nam daje sposobnost, da storimo konkretna dejanja bratske sprave. Če se nekdo ne čuti grešnik, ki mu je bilo odpuščeno, ne bo nikoli napravil dejanja odpuščanja ali sprave. Od tam se začne, od srca, ki se čuti grešnika, ki mu je bilo odpuščeno. Zadnja prošnja, 'ne zapusti nas v skušnjavi', pa izraža zavedanje naše pogojenosti, ki je vedno izpostavljena napadom zla in pokvarjenosti. Vsi vemo, kaj je to skušnjava.

Jezusov nauk o molitvi se nadaljuje z dvema prilikama, s katerih je postavil za zgled držo nekega prijatelja do drugega prijatelja ter držo očeta do svojega sina (prim. vv. 5-12). Obe nas hočeta poučiti, naj imamo popolno zaupanje v Boga, ki je Oče. On bolje od nas pozna naše potrebe, a želi, da jih z drznostjo in vztrajnostjo prinašamo predenj, saj to je naš način soudeležbe pri njegovem delu odrešenja. Molitev je prvo in osnovno orodje tega 'dela'. Dobro prisluhnite,  dobro poslušaje to: 'Molitev je prvo in osnovno orodje tega 'dela' v naših rokah. Vztrajati z Bogom ne pomeni prepričati ga, temveč utrditi našo vero ter našo potrpežljivost, torej našo sposobnost, da se bojujemo z Bogom za stvari, ki so res pomembne in potrebne. V molitvi sva dva, Bog in jaz, ki se bojujeva za pomembne stvari.

Med temi je ena, velika, pomembna, o kateri danes govori Jezus v evangeliju, a ki je skoraj nikoli ne prosimo. To je Sveti Duh. 'Dajte mi Svetega Duha!' Jezus pravi: 'Če vi, ki ste zlobni, dajete dobre stvari vašim otrokom…, kako vam Oče ne bi dal Svetega Duha?' (prim. v. 13). Sveti Duh; prositi za Svetega Duha; prositi, da bo v nas prišel Sveti Duh! Toda, čemu nam je potreben Sveti Duh? Potreben je za dobro življenje, za življenje z modrostjo in ljubeznijo ter za spolnjevanje Božje volje. Kako lepa bi lahko bila ta teden naša molitev, če bo vsak od nas prosil Očeta: 'Oče, daj mi Svetega Duha! Oče, daj mi Svetega Duha!'

Marija to dokazuje z vsem svojim bivanjem, saj jo je vso vodil Božji Duh. Naj nam pomaga moliti k Očetu, združeni z Jezusom, da bi živeli, ne na sveten način, temveč po evangeliju pod vodstvom Svetega Duha.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja na Trgu sv. Petra, 24.7.2016)

Papež: V Očenašu so tri prošnje in sicer za kruh, odpuščanje in pomoč v skušnjavah

Papež Frančišek skupaj z verniki molil za žrtve terorizma

Pred mladimi in papežem je SDM: Prosim vas, spremljajte nas z molitvijo!