Ne zatiskajmo ušes
»Bog vojne ne obstaja. Vojna; nečloveškost bombe, ki eksplodira in ubije ter rani; onemogoči pot humanitarni pomoči, ki ne more priti do otrok, ostarelih in bolnih; vse to je delo zla, ki želi vse uničiti. In zato je nujno moliti, pa tudi jokati za mir, vsa verstva se morajo združiti v prepričanju, da je Bog 'Bog miru'.

Moški in ženske vseh verstev se danes v Assisi niso podali zaradi spektakla, temveč preprosto, da bi skupaj molili in sicer za mir. Molitvena srečanja so, kakor sem prosil škofe po celem svetu, danes organizirana vsepovsod. Katoličani, kristjani, verniki in vsi moški ter ženske dobre volje katerekoli vere so povabljeni k molitvi za mir. Kajti svet je v vojni. Svet trpi.

Današnje prvo berilo se sklene z besedami: 'Kdor zatisne svoje uho pred reveževim vpitjem, bo tudi sam vpil, pa ne bo uslišan.' Če mi danes zatisnemo uho pred vpitjem teh ljudi, ki trpijo pod bombami, ki trpijo izkoriščanje trgovcev z orožjem, se lahko zgodi, da ko bomo na vrsti mi, ne bomo dobili odgovorov. Ne smemo zatisniti ušes pred krikom bolečine teh naših bratov in sester, ki trpijo zaradi vojne.

Vojna se začne v srcu
Mi vojno lahko vidimo. Strašijo nas teroristična dejanja, a to nima ničesar opraviti s tistim, kar se dogaja v tistih deželah, kjer bombe padajo dan in noč in ubijajo otroke, ostarele, moške, ženske … Je vojna daleč? Ne! Je zelo blizu, saj vojna zadeva vse, vojna se začne v srcu. Naj nam Gospod v srce da mir, naj nam odvzame vsako željo po lakomnosti, po poželjivosti, po boju. Naj bodo naša srca srca moških in žensk miru. Ne glede na verske delitve: vsi! Kajti vsi smo Božji otroci. In Bog je Bog miru. Bog vojne ne obstaja: tisto, kar povzroči vojno, je zlo, je hudič, ki želi ubiti vse.

Čutiti sram
Ko se soočamo s tem, ne more biti delitev med verstvi. Ne zadostuje zahvaliti se Bogu, ker se vojna morda ne dotika nas. Za to se moramo zahvaliti, a misliti moramo tudi na druge. Pomislimo danes ne le na bombe, na mrtve, na ranjene; ampak tudi na ljudi – otroke in ostarele – do katerih humanitarna pomoč ne more priti, da bi dobili hrano. Tudi zdravila ne morejo priti. So lačni in bolni! In medtem ko danes molimo, bi bilo lepo, če bi vsakdo od nas začutil sram. Sram, ker so človeška bitja, naši bratje, sposobni nečesa takega. Danes je dan molitve, kesanja in joka za mir; dan, da bi zaslišali reveževo vpitje. To  vpitje, ki naše srce odpre za usmiljenje, ljubezen in nas reši pred sebičnostjo.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 20.9.2016)

Jutranja sveta maša: Ne zatiskajmo ušes pred vpitjem trpečih v vojni