Varovati se slabega kvasu
»Jezus nas v današnjem evangeliju svari pred 'farizejskim kvasom'. Obstajata dober kvas in slab kvas: kvas, ki povzroča rast Božjega kraljestva, in kvas, ki ustvarja samo videz Božjega kraljestva. Kvas vedno spodbuja rast. In kadar je dober, stvari rastejo na obstojen in hranljiv način in tako nastane dober kruh, dobro testo. Slab kvas pa ne daje pravilne rasti.
Spomnim se, da nam je za karneval, ko smo bili še otroci, babica delala piškote. Testo, ki ga je pripravljala, je bilo zelo tanko, tanko, tanko. Zatem ga je dala v olje in tisto testo se je napihnilo … A ko smo ga potem začeli jesti, je znotraj bilo prazno. In babica nam je govorila – v dialektu smo jih imenovali 'laži': 'Tile so kakor laži. Zdijo se veliki, a notri nimajo ničesar, ničesar resničnega ni v njih, ničesar bistvenega ni.' Jezus nam pravi: 'Varujte se slabega kvasu, farizejskega'. In kaj je to? To je hinavščina. Dobro se varujte farizejskega kvasu, ki je hinavščina.
Hinavščina, duhovna shizofrenija, eksistencialni nominalizem
Hinavščina pomeni klicati Gospoda z ustnicami, a srce je daleč stran od njega. To je notranja razdelitev, hinavščina. Pove se ena stvar, naredi pa se druga. To je neke vrste duhovna shizofrenija. Hinavščina je hlinjenje: zdi se dobra, ljubezniva, a znotraj sebe ima bodalo. Pomislimo na Heroda: s kolikšno ljubeznivostjo je sprejel modre! Potem pa ob slovesu pravi: 'Pojdite in se vrnite nazaj in mi povejte, kje je tisti otrok, da ga bom tudi jaz šel počastit.' Da bi ga ubil. To je hinavščina, ki ima dvojni obraz. Je hlinjenje. Ko Jezus govori o teh učiteljih postave, pravi: 'Tile govorijo, a ne delajo.' To je druga oblika hinavščine. Je eksistencialni nominalizem: tisti, ki mislijo, da s tem, ko povejo stvari, je že vse storjeno. A stvari niso narejeno s tem, da so povedane. Hinavščina je nominalistična. Misli, da se s povedanim naredi vse. Hinavščina je prav tako nezmožna obsoditi samo sebe: v sebi nikoli ne najde nobenega madeža, druge obtožuje. Pomislimo na iver in bruno. In tako lahko tudi opišemo ta kvas, ki je hinavščina.
Povedati si resnico, ne laži
Izprašajmo si vest, da bi razumeli ali rastemo z dobrim kvasom ali s slabim kvasom. Vprašajmo se: S kakšnim duhom delam stvar? S kakšnim duhom molim? S kakšnim duhom se obračam na druge? Z duhom, ki gradi? Ali z duhom, ki postane zrak? Pomembno je, da se ne varamo, da si ne govorimo laži, ampak resnico. S koliko resnice se spovedujejo otroci! Otroci nikoli, nikoli, nikoli ne povejo laži pri spovedi, nikoli ne govorijo o abstraktnih stvareh … Ko so otroci pred Bogom in pred drugimi, govorijo o konkretnih stvareh. Zakaj? Ker imajo dober kvas, kvas, ki jim daje rast, kakor raste nebeško kraljestvo.
Gospod naj tudi vsem nam dá Svetega Duha in milost jasnosti, da si bomo rekli, s katerim kvasom rastem, s katerim kvasom delujem. Sem vdan in transparenten ali pa sem hinavec?« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 14.10.2016)