Človekov 'ne' Bogu
»Bogoslužna branja današnjega praznika nam govorijo o dveh ključnih trenutkih v zgodovini odnosov med človekom in Bogom, vodijo nas namreč do samega začetka dobrega in zla. Prva Mojzesova knjiga nam v ospredje postavi prvi 'ne', začetni 'ne', človeški 'ne'. Človek je raje gledal sebe kot pa svojega Stvarnika, hotel je storiti po svoje, odločil se je zadostovati samemu sebi. A na ta način je izstopil iz občestva z Bogom in izgubil samega sebe, začel se je bati, se skrivati in obtoževati drugega (glej 1 Mz 3,10.12). Vse to so simptomi 'ne'-ja Bogu. To naredi greh. Gospod pa človeka ni prepustil oblasti njegovega zla. Takoj ga je šel iskat in ga začel klicati z vprašanjem, polnim skrbi: 'Kje si?' (1 Mz 3,9). To je vprašanje očeta ali matere, ki išče svojega izgubljenega sina: Kje si? Kje si končal? Bog to počne z veliko potrpežljivosti, dokler ne zapolni razdalje, ki je nastala na začetku.
Marijin 'da'
Drugi pomemben trenutek, o katerem govori današnji evangelij, pa nam govori o Bogu, ki pride, da bi prebival med nami, ki postane človek kakor mi. To pa je postalo mogoče z velikim 'da', z Marijinim 'da' v trenutku oznanjenja. Zaradi tega 'da'- ja je Jezus začel svojo pot po poteh človeštva. Začel jo je v Mariji, ko je prve mesece življenja preživel v materinem telesu. Ni prišel kot že odrasel in močan, ampak je prehodil celotno pot človeškega bitja. V vsem nam je postal enak, razen v eni stvari: grehu. Zato je izbral Marijo, edino, ki je bila brez greha, brezmadežno. V evangeliju je imenovana 'milosti polna' (glej Lk 1,28), torej napolnjena z milostjo, brez sence zla.
'Da', ki je človeku odprl pot k Bogu
Marija na Božji predlog odgovori: 'Glej, dekla sem Gospodova' (Lk 1,38). Ne pravi: 'Tokrat bom storila po Božji volji, dala se bom na razpolago, potem pa bom videla …' Njen 'da' je popoln in brezpogojen, je za vse življenje. In kot je začetni 'ne' človeku zaprl prehod k Bogu, tako je Marijin 'da' odprl pot k Bogu med nami. To je najpomembnejši 'da' v zgodovini, ponižni 'da', ki preobrne prevzetni 'ne' na začetku; je zvestni 'da', ki ozdravlja nepokorščino, razpoložljivi 'da', ki prevrne egoizem greha.
Eksperti v polovičnih 'da'-jih
Tudi za vsakega med nami obstaja zgodovina zveličanja, ki je sestavljena iz 'da'-ja in 'ne'-ja Bogu. Včasih smo eksperti v polovičnih 'da'-jih. Pretvarjamo se, da ne razumemo dobro to, kar bi Bog hotel in kar nam narekuje vest. Prav tako smo zviti in, ker Bogu nočemo izreči pravega 'ne', rečemo 'ne morem', 'ne danes, jutri', 'jutri bom boljši', 'jutri bom molil', 'jutri bom delal dobro'. A na ta način zapremo vrata dobremu in zlo izkoristi te pomanjkljive 'da'-je, ki jih ima vsak celo zbirko v sebi. Nasprotno pa vsak popolni 'da' omogoči začetek za novo zgodbo: reči Bogu 'da' je zares začetek. Nasprotno pa nas greh znotraj postara. Vsak 'da' Bogu poraja zgodbe odrešenja za nas in za druge.
Recimo: 'Verujem vate, upam vate, ljubim te!'
Na tej adventni poti nas Bog želi obiskati in čaka na naš 'da', s katerim bi mu rekli: 'Verujem vate, upam vate, ljubim te! Naj se v meni izpolni tvoja volja dobrega.' Danes z veliko velikodušnosti in zaupanja, kakor Marija, izrecimo Bogu ta osebni 'da'.« (Papež Frančišek v nagovoru pred opoldansko molitvijo Angelovega češčenja, na Trgu sv. Petra, 8.12.2016)
Popoldne je sveti oče, tako kot vsako leto 8. decembra, na praznik Brezmadežne, odšel na Španski trg v Rimu. Tam se je poklonil pred kipom Brezmadežne, ki je bil na tem mestu postavljen po razglasitvi verske dogme o Marijinem brezmadežnem spočetju.
Med obredom molitve je papež Frančišek zmolil tole molitev:
O Marija, Mati naša Brezmadežna,
na dan tvojega praznika prihajam k tebi, toda ne sam:
z menoj so vsi tisti, ki mi jih je zaupal tvoj Sin
v tem mestu Rimu in po vsem svetu,
da jih Ti blagosloviš ter jih rešiš iz nevarnosti.
Prinašam ti, Mati, otroke,
še posebej tiste, ki so sami, zapuščeni
in so zaradi tega prevarani ter zlorabljeni.
Prinašam ti, Mati, družine,
ki peljejo naprej življenje in družbo
s svojim vsakodnevnim in skritim prizadevanjem;
še na posebej način tiste družine, ki so v težavah
zaradi številnih tako notranjih kot zunanjih problemov.
Prinašam ti, Mati, vse delavce, moške in ženske,
in ti izročam predvsem tistega, ki si zaradi stiske
prizadeva opravljati človeka nevredno delo
in tistega, ki je izgubil delo in mu ga ne uspe ponovno najti.
Potrebujemo tvoj brezmadežen pogled,
da bomo ponovno imeli sposobnost gledati na osebe in na stvari
s spoštovanjem in hvaležnostjo,
brez kakršnih koli sebičnih ali hinavskih namenov.
Potrebujemo tvoje brezmadežno srce,
da bi zastonjsko ljubili,
brez kakršnih drugotnih namenov, vedno iščoč dobro drugega,
v preprostosti in iskrenosti, odpovedujoč se kakršni koli maski ali šminki.
Potrebujemo tvoje brezmadežne roke,
da bomo z nežnostjo ljubkovali,
se dotikali Jezusovega mesa
v revnih, bolnih in zaničevanih bratih,
da bomo ponovno dvignili tistega, ki je padel in podprli tistega, ki se maje.
Potrebujemo tvoje brezmadežne noge,
da bomo šli naproti tistemu, ki ne zna narediti prvega koraka,
da bomo hodili po poteh za tistimi, ki so se izgubili,
da bomo obiskali osamljene osebe.
Zahvaljujemo se ti, o Mati, saj ko se nam predstavljaš
brez vsakega madeža greha,
nas Ti spominjaš, da je predvsem vse to Božja milost,
ljubezen Jezusa Kristusa, ki je dal življenje za nas,
moč Svetega Duha, ki vse prenavlja.
Daj nam, da ne bomo popustili malodušju,
temveč, zaupajoč tvoji nenehni pomoči,
se bomo do konca zavzeli prenoviti nas same,
to mesto in ves svet.
Prosi za nas, Sveta Božja Mati!
Papež Frančišek pred kipom Brezmadežne: Potrebujemo tvoj brezmadežen pogled, srce, roke, noge…