KAKO VIDIM BLIŽNJEGA
1. DAN – RESNICO SPOznavam
- NALOGA:
Resnica o nas samih je včasih težka in neprijetna, zato jo velikokrat olepšujemo, zavzeto utemeljujemo svoje odločitve ali se izgovarjamo. S tem resnico izkrivljamo in se odločamo za laž. Da bomo laže pozorni na laži pri nas samih, jo najprej razkrinkajmo v naslednjih primerih.
Mož me jezi, ker je za obisk oblekel raztrgano majico. Res nima občutka in ga ne briga, kako je oblečen!
(Resnica je, da se mož ne obremenjuje toliko z videzom, kot se jaz. Skrbi me, da bodo rekli, da nisem dobra žena, ker mu nisem zašila majice.)
Ta ima pa dve levi roki, kako je neumen! S tem orodjem bi znal še otrok delati.
(Resnica je, da prvič dela s tem orodjem in še nima občutka. Nanj gledam vzvišeno, ker jaz to že obvladam.)
Sin me spravlja ob živce, ker je tako počasen: počasi je, počasi se obuva... Tako me jezi, da se zasanja in gleda okrog, namesto da bi hitro naredil to, kar mora!
(Resnica je, da me boli, ker je tak, kot sem bil jaz, ko sem bil otrok. Skrbi me, kaj bo z njim, ker sem sam veliko trpel zaradi tega.)
Za otroke:
Kako so moji starši zateženi, še med vikendom mi ne pustijo, da bi zjutraj spal kolikor hočem!
(Resnica je, da mi želijo dobro in mi želijo privzgojiti red. Dolgo bi poležaval, ker se mi ne da vstati.)
- V RAZMISLEK:
KAKO PA JAZ VIDIM BLIŽNJEGA? Imam o njem svojo predstavo, ki ji popolnoma verjamem ali dopuščam možnost, da je moj pogled napačen?