Scegli la lingua:
header_duhovno_sredisce.jpgheader_zgodovina.jpgheader_cerkev.jpgheader_domov_2.jpgheader_druzinski_center.jpgheader_forum.jpgheader_gnidovcev_dom.jpgheader_samostan_lazaristov.jpgheader_vrt.jpg

n04 Blagor žalostnim

3 risposte [Ultimo messaggio]
Peter Žakelj
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 3 years 45 weeks ago
Iscritto: 10.01.2011

Govor na gori

 

Jezus se je povzpel na goro. Sédel je in njegovi učenci so prišli k njemu. Začel jih je učiti.

Blagor ubogim v duhu,

kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

Blagor žalostnim,

kajti potolaženi bodo.

Blagor krotkim,

kajti deželo bodo podedovali.

Blagor lačnim in žejnim pravičnosti,

kajti nasičeni bodo.

Blagor usmiljenim,

kajti usmiljenje bodo dosegli.

Blagor čistim v srcu,

kajti Boga bodo gledali.

Blagor tistim, ki delajo za mir,

kajti imenovani bodo Božji sinovi.

Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani,

kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

Blagor vam, kadar vas bodo zaradi mene zasramovali, preganjali in vse húdo o vas lažnivo

govorili. Veselite in radujte se, kajti vaše plačilo v nebesih je veliko. Tako so namreč preganjali že preroke, ki so bili pred vami. (Mt 5,1-12)

 

 

Blagor žalostnim?!

 

Z mladimi po birmi sem imel duhovne vaje, kjer smo se ustavili ob tem, kaj doživljamo, kako doživljanja urejamo in kako gradimo prijateljstva. Ob vsem sem skušal nizati vprašanje in iskati odgovore o tem, kaj nam pri tem ponuja Jezus s svojim zgledom in po svoji Cerkvi.

 

Prvi večer, ko smo govorili o doživljanjih in o tem, kako svoja čustva in doživljanja delimo z drugimi, so povedali, da veselja ne delijo težko z bližnjimi, kar pa je težkega, žalostnega in bolečega, pa raje ne. Med pogovorom sem jih vprašal, kaj pa Jezus pravi na žalost? Kako naj z njo živimo, kam naj jo damo? Skupaj smo se spomnili blagra, ki pravi: Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Jezus pozna naše strahove in stiske. Ve, da težko delimo žalost z drugimi, da se raje delamo, da je vse v redu. No, nekateri pa se raje vrtijo v žalosti in obupujejo, ne da bi želeli srečati bližnjega v tej žalosti oz. jo z bližnjim podeliti. Jezus blagruje tiste, ki v žalosti ne obupajo, niti pred njo ne zbežijo, ampak jo znajo zaznati, sprejeti, jo videti v luči božjega upanja, to deliti z drugimi in iz nje rasti v veselje.

 

S takšnimi drobci ob Jezusovem zgledu smo prišli do konca duhovnih vaj, ko smo v nedeljo videli, da naj je On sam od prvega dne spremljal z blagri, ne da bi to vedeli. Pa se sedaj še na kratko pomudimo ob ostalih blagrih.

 

Ko se ustavimo ob njih, lahko opazimo, da obstajata dve vrsti blagrov: tisti, ki govorijo o negativnih stvareh kot izhodišču za dobro in tistih, ki govorijo o pozitivnih lastnostih. Razdelimo jih torej na dve skupini.

 

  1. 1.       skupina blagrov

 

Blagor ubogim v duhu,

kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

Blagor žalostnim,

kajti potolaženi bodo.

Blagor lačnim in žejnim pravičnosti,

kajti nasičeni bodo.

Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani,

kajti njihovo je nebeško kraljestvo.

 

Zakaj bi se človek lahko veselil uboštva, žalosti, lakote in žeje, preganjanja in zasramovanja? Očitno za Jezusa te stvari niso cilj, saj se blagri nadaljujejo s pozitivnim rezultatom. Najbrž moramo razumeti te blagre približno takole:

 

Blagor tistim, ki bodo vztrajali v stiku s svojim uboštvom in nemočjo,

kajti s svojo držo bodo gradili občestvo ljubezni.

Blagor tistim, ki bodo vztrajali v stiku s svojo žalostjo,

kajti našli bodo resnično tolažbo.

Blagor tistim, ki bodo vztrajali v stiku s svojo lakoto in žejo po pravičnosti,

kajti božja ljubezen jih bo prej ali slej nasitila.

Blagor tistim, ki so zaradi pravičnosti preganjani,

kajti božji mir na zemlji in nebeško veselje v nebesih jim ne uide.

 

Ne gre za blagrovanje negativnih stvari. Negativni občutki sporočajo, kaj nam manjka in po čem v resnici hrepenimo. Če vztrajamo v bolečini, bomo našli odgovor na vprašanje: Zakaj se tako ubogo počutim, zakaj sem žalosten, česa sem lačen in žejen, zakaj sem preganjan? Ko odgovorimo na to vprašanje, je jasno hrepenenje po: resničnem bogastvu, po pravem veselju, po pravičnosti in nebeškem kraljestvu. Potem je le še vprašanje, kako hrepenenja uresničiti, kako priti do polnosti bogastva, veselja, pravičnosti in do lepote božjega kraljestva. Bog bo dal odgovor! Veselje torej izhaja prav iz bolečine, ki jo slišimo in nanjo odgovorimo na pravi način. Če bolečine ne vzamemo za res, iščemo nadomestke in ti nas ne pripeljejo do želenega cilja.

 

 

  1. 2.       skupina blagrov

 

Blagor krotkim,

kajti deželo bodo podedovali.

Blagor usmiljenim,

kajti usmiljenje bodo dosegli.

Blagor čistim v srcu,

kajti Boga bodo gledali.

Blagor tistim, ki delajo za mir,

kajti imenovani bodo Božji sinovi.

 

Druga skupina blagrov je pravzaprav bolj logična od prve. Vsem je verjetno razumljivo, da nasilje ni pot do notranjega miru in veselja. Jezus pravi: Kdor za meč prejemlje bo z mečem pokončan. Blagor torej krotkim, kajti ti bodo dediči božjega kraljestva, dediči sreče.

 

Blagor usmiljenim govori o sočutju, ki raste iz prave predstave o sočloveku. Sočuten sem lahko, če z drugim lahko čutim, torej so-čutenje predpostavlja, da smo si med seboj bratje in sestre, da je Bog naš Oče. Sočutje rodi veselje sprejetosti in ustvarja dom.

 

Blagor čistim v srcu govori o čistosti namenov, o iskrenem in otroškem srcu, ki ne ustvarja spletk in si jih ne želi, želi si pa resnice in ljubezni. Samo iskreno, otroško srce, lahko sreča Boga.

 

Blagor tistim, ki delajo za mir! Kako do miru, če ne prek skupne Resnice in Neskončne ljubezni. V globoki veri, da je Bog naš oče, je temelj notranjega in svetovnega miru.

 

Čeprav se zdi prav skupina težja, vsaj meni, pa ko pogledam od blizu, druga ni nič lažja. Obe me vabita, da presegam človeško logiko in vstopam v božjo. Kadar nam to vsaj malo uspe, je svet lepši. Naj vam uspeva!

 

 

GorazdLapanja
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 7 years 4 weeks ago
Iscritto: 07.12.2016

 Ob ustavljanju ob blagrih se mi včasih poraja, da jih čutim bolj kot kakšna pravila življenjska kako kakšen naj bom, da bom lahko določeno stvar dosegel. Tudi meni je druga skupina bolj sprejemljiva, saj čutim, da je v teh zadnjih štirih blagrih lažje doseči cilj, kot v prvih štirih, ki se mi zdijo bolj naporni, ampak ravno v naporu in trpljenju lahko rastemo in se vzpenjamo. 

Se mi pa zdi, da so blagri zastavljeni zelo konkretno saj nas ob vsaki situacijo nagovorijo, da se BO to in to zgodilo. V našem vsakdanjem življenju pa večkrat nastane dvom in prav hitro lahko podvomimo in si rečemo MOGOČE SE bo zgodilo. Kako se nam zdi Blagor, če dvomimo v njegovo uresničitev???? Blagor žalostnim, mogoče bodo potolaženi. Včasih nam res manjka konkretnosti in zaupanja, zato vstrajajmo v blagrih in si vero in zaupanje krepimo in preidemo iz MOGOČE BO v BO. To se sliši konkretno in nas pelje po poti kjer je naš cilj.

Sam imam kar nekaj izkušenj v kar sem zaupal, veroval in šel na pot sem tudi uspel, pa čeprav je bila pot strma in naporna, polna padcev in vzponov. Na koncu sem dosegel notranje veselje in zadovoljstvo. Pa še vedno hodim po razgibani poti in se srečujem z vzponi in padci vendar zaupam da BO. Velik zgled mi je Jezus v njegovih delih in dejanjih, zgled so mi pa tudi vztrajni šprtniki, ki kljub uspehom in padcem z vztrajnostjo grejo naprej. Tudi sam sem dolgoletni gornik, ki se srečujem z vztrajnostjo, da lahko dosežem zastavljen cilj, ki mi napolnjuje veselje. Včasih se na tej poti srečujem z lepim vremenom včasih pa tudi z meglenim, ki moram iti skozi, da pridem do cilja. 

Če lahko povzamem, jemljem blagre kot zgled za vztrajnost za doseganje določenih ciljev, ki jih srečujemo skozi naše vsakdanje življenje. Tukaj se srečamo s konkretnostjo.

 

 

 Gorazd Lapanja 

 

Vesna
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 6 years 40 weeks ago
Iscritto: 10.01.2012

 Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo. Jezus pozna naše strahove in stiske. Ve, da težko delimo žalost z drugimi, da se raje delamo, da je vse v redu. No, nekateri pa se raje vrtijo v žalosti in obupujejo, ne da bi želeli srečati bližnjega v tej žalosti oz. jo z bližnjim podeliti. Jezus blagruje tiste, ki v žalosti ne obupajo, niti pred njo ne zbežijo, ampak jo znajo zaznati, sprejeti, jo videti v luči božjega upanja, to deliti z drugimi in iz nje rasti v veselje.

 

V svetu, polnem podob o "večni sreči", je tudi meni težko shajati z žalostjo. Skoraj krivo se počutim že v trenutku, ko zaznam, da nisem "dobre volje". Krivo zato, ker v svetu, kjer ti zaradi izobilja zunanjih stavari ničesar ne primankuje, ne smeš biti žalosten, sicer je s teboj nekaj narobe. Če si žalosten, si po vsej verjetnosti zato, ker ti še nekaj manjka, ker še nečesa nisi dosegel in je potrebno v boj, da tisto "nekaj" dobiš in odpraviš razlog za žalost! O tem pričuje ta svet, ki ne pozna ali noče poznati pravih hrepenenj in resničnih odgovorov na le-te. A zdi se mi, da tudi v Cerkvi z žalostjo po večini nimam kaj početi. Kot bi tudi verniki ne želeli težkih čutenj vzeti zares in nam tako prav pride površno vzeto oznanilo, češ, da mora biti kristjan vesel, da je Evangelij veselo oznanilo...In tako na obeh polih posiljeno in pozunanjeno iščemo razloge za veselje, tako da bi žalost na vsak način izbrisali iz svojega življenja!

 

In vendar Jezus blagruje žalostne ter obljublja prave tolažbe. Tolažbe najbrž za tiste, ki bodo v žalosti vztrajali toliko časa, da bodo lahko odkrili, kaj je pravi razlog žalosti in k kakšnemu veselju prelje pot preko te žalosti.

 

Ko se zavem, da mi Jezus daje dovoljenje, da sem žalostna, mi je lažje, ker celo blagruje stanje, ki ga svet prezira. Naslednje vprašanje pa je, kaj naj s to žalostjo počnem?! Težko mi jo je deliti z bližnjim, kajti spregovoriti o žalosti pomeni zame deliti najintimnejši del sebe. Tisti del, ki je najbolj ranljiv, kjer moram sneti vse maske samozadostnosti in napuha. Drugega moram povabiti v odnos in naenkrat nisem več sama gospodar svojega notranjega sveta. Če pa to zmorem je to lahko prostor največje bližine in posledično veselja nad tem, da v bolečini nisem sama, da je ob meni še nekdo in da skupaj lahko rasteva. Ko se odločim, da bolečine ne delim, se zaprem in od odnosa ostanejo le še površinski pogovori, ki pa ne vodijo v odnos.

 

Drugo, kar se mi zdi pomembno pa vidik ponižnosti, ko žalost delim z bližnjim. Vedno znova moram tvegati, da me drugi sme in mora opomniti, ko se začnem v žalosti brezplodno vrteti in se smiliti sama sebi. In hkrati moram sebe, svojo žalost in bližnjega vzeti toliko zares, da verjamem, da se bližnji želi srečati z mano v bolečini in ne obupa nad mano, če se ne izkopljem iz nje tako hitro, kot bi si sama to želela.

s. Slavica Lesjak
Odjavljen
Zadnjič prijavljen: 4 years 46 weeks ago
Iscritto: 13.01.2011

»Blagor žalostnim, kajti potolaženi bodo.« (Mt 5,4)

 

Ob tej pridigi me je zamikalo poiskati v evangelijih, kaj Jezus še pove svojim učencem o žalosti. Priznam, da sem bila presenečena, da je vse, kar pove, dejansko samo razlaga zgornjega blagra:

 

-      Tedaj jim je rekel: »Moja duša je žalostna do smrti. Ostanite tukaj in bedite z menoj!« (Mt 26,38)

 

-       »Resnično, povem vam: Eden izmed vas, tisti, ki z menoj jé, me bo izdal.« Prevzela jih je žalost in drug za drugim so mu govorili: »Saj nisem jaz?« On pa jim je rekel: »Eden izmed dvanajsterih je, tisti, ki z menoj pomaka v skledo.« (Mr 14,18 - 20)

 

-       Rekel jima je: »O kakšnih rečeh se pogovarjata med potjo?« Žalostna sta obstala… In on jima je rekel: »O nespametna in počasna v srcu za verovanje vsega, kar so povedali preroki! Mar ni bilo potrebno, da je Mesija to pretrpel in šel v svojo slavo?« (Lk 24,17. 25-26)

 

-       Ko so prišli pred predstojnikovo hišo, je videl vrvež in ljudi, ki so jokali in zelo žalovali. Vstopil je in jim rekel: »Kaj se razburjate in jokate? Deklica ni umrla, ampak spi.« …Deklico je prijel za roko in ji rekel: »Talíta kum,« kar v prevodu pomeni: »Deklica, rečem ti, vstani!« Deklica je takoj vstala in hodila... Od začudenja so bili vsi iz sebe. (Mr 5, 38-42)

 

-       Ko je prvi dan tedna navsezgodaj vstal, se je najprej prikazal Mariji Magdaleni… Šla je in to sporočila tistim, ki so bili prej z njim in so žalovali ter jokali. (Mr 16, 9-10)

 

-       Gorje vam, ki se zdaj smejete, kajti žalovali in jokali boste. (Lk 6,25)

 

-       Vsi so jokali in žalovali za njo. On pa je rekel: »Ne jokajte, saj ni umrla, ampak spi!« (Lk 8,52)

 

-       Nobeden izmed vas me ne vpraša: ›Kam odhajaš?‹ temveč vam je žalost napolnila srce, ker sem vam to povedal. Toda govorim vam resnico: za vas je bolje, da grem; kajti če ne grem, Tolažnik ne bo prišel k vam… (Jn 16, 5-7)

 

-       Resnično, resnično, povem vam: Jokali in žalovali boste, svet pa se bo veselil. Vi boste žalovali, toda vaša žalost se bo spremenila v veselje. (Jn16,20)

 

-       Žena na porodu čuti žalost, ker je prišla njena ura. Ko pa rodi, se ne spominja več tesnobe zavoljo veselja, ker se je človek rodil na svet. (Jn 16,21)

 

-       Tudi vi ste zdaj žalostni. Toda spet vas bom videl in vaše srce se bo veselilo in veselja vam nihče ne bo vzel. (Jn 16,22)