Najprej čutim, da se moram umiriti in umakniti iz službenih zadev in ponovno iskati stik z odnosi moje družine. Presoditi kaj je v danem trenutku potrebno in pomembno za nas. Sedaj rabimo, da bomo imeli skupni čas, da se nazaj povežemo.

Ob padcih in v obupu moram najprej verjeti, da me Bog ljubi, tudi ko ne vem, kako in kaj. Le v neprestanem obnavljanju zavesti, da je Bog ljubeči Oče in me ne pušča samo, lahko grem naprej.