Preganjani, ker so rekli resnico
»16. poglavje Apostolskih del pripoveduje o Pavlu in Sili v mestu Filipe. Tam je neka dekla, ki se je ukvarjala z vedeževanjem, začela hoditi za njima. Vpila je, da sta 'služabnika Boga'. To je bila hvala, pa vendar se je Pavel naveličal. Vedel je, da je bila tista ženska obsedena s hudim duhom in ga je izgnal iz nje. Apostol je razumel, da to ni bila pot spreobrnjenja tistega mesta, kajti vse je ostalo mirno. In to ni bila Kristusova Cerkev. Vsi so sprejeli nauk, a ni bilo spreobrnjenj.

Enako se je ponovilo v zgodovini zveličanja: kadar je bilo Božje ljudstvo mirno, kadar ni tvegalo ali je služilo posvetnosti, če že ne malikom – takrat je Gospod poslal preroke. In ti so bili preganjani, ker so nadlegovali, kakor se je zgodilo Pavlu. Razumel je prevaro in tistega duha izgnal. Kajti četudi je govoril resnico, je bil duh mlačnosti, ki je delal Cerkev mlačno.

Kadar v Cerkvi nekdo naznani posvetno ravnanje, se nanj gleda postrani in se ga želi odstraniti. Spomnim se mnogih moških in žensk v svoji domovini, posvečene osebe, dobre, ki niso bili ideologi, so pa govorili: 'Ne, Jezusova Cerkev ni takšna …' In bili so preganjani: 'Ta je komunist, ven!' Spomnimo se na blaženega Romera, kaj se je zgodilo, ker je rekel resnico. In mnogi, mnogi v zgodovini Cerkve, tudi tukaj v Evropi. Zakaj? Ker ima hudi duh raje mirno Cerkev brez tveganj, Cerkev poslov, udobno Cerkev, mlačno, v udobju mlačnosti.

Hudi duh vedno vstopi v žepe
16. poglavje Apostolskih del nato pripoveduje o deklinih gospodarjih, ki so se razjezili. Izgubili so namreč upanje na dobiček, saj ni mogla več vedeževati. Hudi duh vedno vstopi v žepe. Ko je Cerkev mlačna, mirna, povsem organizirana, ko ni problemov, je potrebno pogledati, kje se odvijajo posli.

Od mlačnega načina življenja k veselemu oznanilu Jezusa
Opozoril pa bi še na en vidik: na veselje. Gospodarji dekle so Pavla in Sila odvlekli pred mestne uradnike. Ti so odločili, da ju dajo pretepsti in zatem so ju vrgli v ječo. Ječar ju je vrgel v najgloblji del zapora. Pavel in Sila pa sta pela. Okoli polnoči je nastal silen potres, tako da so se odprla vsa vrata ječe. Ječar si je hotel vzeti življenje, saj bi bil nedvomno ubit, če bi vsi jetniki pobegnili, a Pavel ga je spodbudil, naj si ne stori nič žalega, saj – mu je rekel – 'smo še vsi tukaj'. Ječar je tako zahteval razlago in zatem se je spreobrnil. Izpral jima je rane, se dal krstiti in navdalo ga je veselje.

To je pot našega vsakodnevnega spreobrnjenja: preiti od stanja posvetnega življenja, mirnega, brez tveganj, katoliškega da, toda mlačnega, k načinu življenja resničnega oznanila Jezusa Kristusa, k veselju oznanila Kristusa. Preiti od religioznosti, ki preveč gleda na dobiček, k veri in k razglašanju: 'Jezus je Gospod.' To je čudež, ki ga stori Sveti Duh.

Povabim vas, da bi prebrali 16. poglavje Apostolskih del, da bi tako videli, kako Gospod Cerkvi omogoča iti naprej s svojimi mučenci: Cerkev brez mučencev vliva nezaupanje; Cerkev, ki ne tvega, vliva nezaupanje; Cerkev, ki jo je strah oznanjati Jezusa Kristusa in izganjati demone, malike, drugega gospodarja, ki je denar, ni Jezusova Cerkev. V molitvi smo prosili za milost in se tudi zahvalili Gospodu za prenovljeno mladost, ki nam jo daje z Jezusom; prosili smo za milost, da bi On ohranjal to prenovljeno mladost. Cerkev v Filipih je bila prenovljena, postala je mlada Cerkev. Da bi mi vsi imeli to prenovljeno mladost, spreobrnjenje iz mlačnega načina življenja k veselemu oznanilu, da je Jezus Gospod.« (Papež Frančišek med sv. mašo v Domu sv. Marte, 23.5.2017)

Sveta maša v Domu sv. Marte: Od mlačnega načina življenja k veselemu oznanilu Jezusa