Nihče med nami ni nek 'ne'. Vsi smo 'da'
»V tem trenutku, mladi in odrasli v Izraelu, Palestini in na drugih koncih sveta, različnih narodnosti, ver in stvarnosti, vsi dihamo isti zrak, vsi hodimo po isti zemlji, našem skupnem domu. Zgodb je veliko, vsak ima svojo. Vesel sem, da ste udeleženci kongresa v Jeruzalemu kljub svojim razlikam dosegli enost. Nihče vas je ni naučil, živeli ste jo. Prizadevali ste si gledati v oči in odkriti pogled, kar je nujno za srečanje. V goloti pogleda ni odgovorov, ampak je odprtost. Odprtost za vse tisto, kar nisem jaz. V goloti pogleda postanemo prepustni za življenje. Življenje nam ne uide. Gre skozi nas in nas gane in to je strast. Ko sem enkrat odprt za življenje in druge, za tistega, ki je ob meni, se ustvari srečanje, in v tem srečanju se daje smisel. Vsi imamo smisel, vsi imamo smisel življenja. Nihče med nami ni nek 'ne'. Vsi smo 'da'. In zato, kadar srečamo smisel, je kakor če bi se nam razširila duša. Temu smislu moramo dati ime, dati mu obliko, ki ga bo odprla. Na nek način izraziti tisto, kar se nam je zgodilo. To je Stvaritev.
Igrati se in sanjati, da bi razumeli hvaležnost
Poleg tega, ko se zavemo, da ima življenje smisel in da je ta smisel neizpodbiten, moramo praznovati. Potrebujemo praznik kot človeški izraz praznovanja smisla. In tako najdemo najgloblji smisel, ki ga lahko imamo. Čustvo, ki obstaja med nami. To čustvo je hvaležnost. Vi slutite, kaj pomeni vzgajati: vzgoja odpira za neznano in vodi na kraj, kjer vode še niso ločene. Svobodni od prejšnjih predsodkov, ki blokirajo, da bi potem lahko sanjali in iskali nove poti. Zato mi odrasli ne smemo odvzeti svojim otrokom in mladim zmožnosti za sanje, niti ne za igranja, ki je v nekem smislu budno sanjanje. Če ne dopustimo, da se otrok igra, je to zato, ker se mi ne znamo igrati. In če se mi ne znamo igrati, ne razumemo ne hvaležnosti, ne zastonjskosti, ne ustvarjalnosti.
Današnji svet mora iti ven v srečanje
Kongres v Jeruzalemu uči, da je naša dolžnost poslušati otroke in ustvarjati okolje upanja, da bodo sanje lahko rasle in se delile z drugimi. Ko se sanje razširijo, postanejo 'utopija' naroda, možnost ustvarjati nov način življenja. 'Utopija' vseh, ki oblikujejo Scholas, je z vzgojo ustvarjati kulturo srečanja. Lahko se povežemo z osebami in ovrednotimo različnost kultur, ne da bi dosegli uniformnost, ampak harmonijo. In kako zelo jo potrebuje današnji avtomatizirani svet! Ta svet, ki ga je strah drugačnega, ki zaradi tega strahu včasih gradi zidove, ki stvarnost spremenijo v najhujšo nočno moro ali pa povzročijo, da živimo kot sovražniki. Kako zelo potrebuje ta svet, da gre ven in se sreča!
Zahvala za sanjanje, iskanje smisla, ustvarjanje …
Zahvaljujem se vsem odraslim udeležencem kongresa, posebej pa predstavnikom judovske univerze in drugih univerz po svetu, da se niste zaprli vase in ste svoje znanje namenili za poslušanje. Zahvala pa velja seveda tudi mladim udeležencem dogodka, predvsem Izraelcem in Palestincem, in sicer za vaše zavzemanje za sanjanje, iskanje smisla, ustvarjanje, zahvaljevanje, praznovanje in uresničevanje kulture srečanja.« (Papež Frančišek v video sporočilu udeležencem kongresa Scholas occurrentes v Jeruzalemu; Vatikan, 5.7.2017)









Kako lepa misel:
»V goloti pogleda ni odgovorov, ampak je odprtost. Odprtost za vse tisto, kar nisem jaz. V goloti pogleda postanemo prepustni za življenje. Življenje nam ne uide. Gre skozi nas in nas gane in to je strast. Ko sem enkrat odprt za življenje in druge, za tistega, ki je ob meni, se ustvari srečanje, in v tem srečanju se daje smisel. Vsi imamo smisel, vsi imamo smisel življenja. Nihče med nami ni nek 'ne'. Vsi smo 'da'. In zato, kadar srečamo smisel, je kakor če bi se nam razširila duša. Temu smislu moramo dati ime, dati mu obliko, ki ga bo odprla.«
Upam, da imamo vsi to lepo izkušnjo golote pogleda, ki nima odgovorov, a odpira za srečanje in odkrivanje smisla, ki je položen najgloblje v nas.