Formacija duhovnikov

»Duhovnik se oblikuje tako, da beži pred duhovnostjo brez mesa in pred posvetnim delom brez Boga. V njem morajo odmevati vprašanja: Kakšen duhovnik želim biti? 'Salonski duhovnik', miren in preskrbljen, ali pa učenec misijonar, v katerem srce gori za Učitelja in Božje ljudstvo? Nekdo, ki je udobno zleknjen v svojem udobju, ali pa učenec na poti? Mlačnež, ki ima raje brezskrbno življenje, ali pa prerok, ki v človekovem srcu prebuja željo po Bogu?

Gospodu pustiti, da nas oblikuje
Duhovniška formacija je odločilna za poslanstvo Cerkve. Obnova vere in prihodnost poklicev sta možni samo, če imamo dobro formirane duhovnike. Duhovniška formacija je na prvem mestu odvisna od Božjega delovanja v našem življenju in ne od naših dejavnosti. Je delo, ki zahteva pogum, da se pustimo oblikovati Gospodu, da bi spremenil naše srce in naše življenje. V odlomku iz knjige preroka Jeremije (glej Jer 18,1-10) se Bog primerja s potrpežljivim lončarjem, ki skrbi za svojo stvaritev in jo oblikuje kakor glineno posodo. Ta predstava pomaga razumeti formacijo, ki se ne reši z nekim kulturnim izpopolnjevanjem ali lokalno iniciativo. Bog je potrpežljiv in usmiljen obrtnik naše duhovniške formacije in to delo traja vse življenje.

Odločno je treba reči: Če se duhovnik ne pusti vsak dan oblikovati Gospodu, bo postal ugasli duhovnik, ki se zaradi lenobe s težavo vleče skozi službo, ki je brez navdušenosti za evangelij in brez gorečnosti za Božje ljudstvo. Nasprotno pa duhovnik, ki se dan za dnem zanaša na modre roke Lončarja z velikim 'L', skozi čas ohrani navdušenje srca, z veseljem sprejema svežino evangelija, govori z besedami, ki se dotaknejo življenja ljudi. In njegove roke, ki jih je škof mazilil na dan posvečenja, so zmožne maziliti rane, pričakovanja in upanje Božjega ljudstva.

Smo Lončarjevi pomočniki
Vsak od nas duhovnikov je poklican sodelovati z božjim Lončarjem! Nismo samo glina, ampak tudi Lončarjevi pomočniki, sodelavci njegove milosti. V duhovniški formaciji imamo vsaj tri protagoniste, ki se prav tako nahajajo v 'lončarjevi delavnici'.

Duhovnik – prvi protagonist svoje lastne formacije
Prvi protagonist je sam duhovnik, ki je kot prvi odgovoren za svojo formacijo. Da bi bil protagonist svoje lastne formacije, bo semeniščnik ali duhovnik moral reči 'da' in 'ne'. Raje bo imel tišino in molitev kot pa hrup človeških ambicij; bolj se bo znal zanašati na roke lončarja in njegovo previdnostno ustvarjalnost kot pa na zaupanje v lastna dela; pustil se bo voditi zdravemu nemiru srca kot pa predhodnim načrtom ter tako usmerjal svojo nepopolnost proti veselju ob srečanju z Bogom in brati. Bolj kot samoto bo iskal prijateljstvo z brati v duhovništvu in s svojimi ljudmi, vedoč da njegova poklicanost prihaja iz ljubezenskega srečanja – z Jezusom in z Božjim ljudstvom.

Formatorji in škofje – po njih Bog oblikuje glineno posodo
Na drugem mestu so v duhovniški formaciji pomembni formatorji in škofje. Božje roke namreč oblikujejo glineno posodo po tistih, ki so v Cerkvi poklicani biti formatorji duhovniškega življenja, in to so rektorji, spirituali, vzgojitelji, tisti, ki skrbijo za trajno formacijo klera, in predvsem škof, ki je prvi odgovoren za sprejem v semenišče in duhovniško formacijo. Formator in škof morata torej sodelovati z Božjim delovanjem, sicer ne bo mogoče imeti dobro formiranih duhovnikov. To pa terja posebno skrb za poklice v duhovništvo, bližino, ki je polna nežnosti in odgovornosti do življenja duhovnikov, sposobnost razločevanja, ki je prednostni instrument vse duhovniške poti. Pozivam vas k skupnemu delu, misleč še posebej na škofe: Imejte široko srce in globok dih, da bo vaše delo lahko prestopilo meje škofije in vstopilo v stik z delom drugih bratov škofov. O formaciji duhovnikov se je treba več pogovarjati, presegati 'lokalpatriotizme', sprejemati skupne odločitve, skupaj uvajati dobre formativne tečaje in pripravljati formatorje za visoko raven te tako pomembne naloge. Pri srcu naj vam bo duhovniška formacija, Cerkev potrebuje duhovnike, ki znajo oznanjati evangelij z navdušenjem in modrostjo, prižgati upanje tam, kjer je pepel prekril žerjavico življenja, prebuditi vero v puščavah zgodovine.

Božje ljudstvo – velika 'stružnica'
Tretji protagonist duhovniške formacije je Božje ljudstvo. Nikoli ne pozabimo, ljudje, s svojimi bolečimi situacijami, s svojimi vprašanji in potrebami, so velika 'stružnica', ki oblikuje glino našega duhovništva. Stopite proti Božjemu ljudstvu in pustite, da vas oblikujejo njihova pričakovanja. Ko se boste dotaknili njihovih ran, se boste zavedli, da Gospod spreminja vaše življenje. Če je pastirju zaupan del ljudstva, je prav tako res, da je ljudstvu zaupan duhovnik. In kljub odporu in nerazumevanju, če hodimo sredi ljudstva in se dajemo z velikodušnostjo, bomo spoznali, da je ljudstvo zmožno presenetljivih gest pozornosti in nežnosti do svojih duhovnikov. To je prava in dejanska šola človeške, duhovne, intelektualne in pastoralne formacije. Duhovnik namreč mora biti med Jezusom in ljudmi: z Gospodom na gori vsak dan obnavlja spomin na klic; z osebami v dolini, brez bojazni pred nevarnostmi in brez otrplosti v sodbah, se daje kakor kruh, ki hrani, in voda, ki odžeja; hodi in dela dobro tistim, ki jih sreča na poti, ter jim daje maziljenje evangelija.« (Papež Frančišek udeležencem mednarodnega simpozija o dokumentu 'Dar duhovniške poklicanosti'; Vatikan, 7.10.2017)

Papež o duhovniški formaciji: Pustiti se oblikovati Lončarju   

Papeževo sporočilo udeležencem mednarodnega kongresa cerkvenega prava ob 100-letnici Zakonika