3/46. 5. Gospod Bog, ki sodiš pravično, mogočno in potrpežljivo, ki poznaš človeško slabost in spačenost, bodi moja moč in vse upanje moje, zakaj moja vest mi ne zadosti.

Ti veš, česar jaz ne vem, zato bi se bil moral v vsaki graji ponižati in jo krotko prenašati.