Začenjamo adventni čas, ko pričakujemo rojstvo Jezusa. Jezus prihaja na svet, da nam prinese življenje, polnost življenja, veselje nad seboj, bližnjim in svetom, veselje nad neskončno božjo ljubeznijo. V tej smeri smo oblikovali tudi letošnjo adventno akcijo.
Jezusa, ki je življenje samo, pa ni mogoče srečati, če smo mrtvi v doživljanju sveta okrog sebe. Ni mogoče polno zaživeti, če čutimo le desetino tega, kar nam je Bog podaril. Zato se bomo skozi advent v štirih tednih spraševali naslednje stvari:Kaj vidim, kaj slišim, kaj čutim in po čem hrepenim. Biti čuječ na božje delovanje, na njegov prihod je mogoče le znotraj tega doživljajskega sveta. Če smo mrtvi za vse okrog nas, smo mrtvi tudi za življenje, za ljubezen, za Boga. Bog je prišel med nas kot človek, da bi ga lahko videli, slišali, otipali in po njem hrepeneli. Pomislimo, kako živo zaznavamo svet okrog sebe in kako za res vzamemo to kar vidimo, kar slišimo, kar čutimo in po čemer hrepenimo. Pomislimo, kako zares je vzel stvari Jezus. Adventni čas lahko torej razumemo kot povabilo:

• Da s svojimi čutili pozorno zaznavamo svet okrog sebe.
• Da slišimo svoje srce in hrepenenja, ki se v nas prebujajo.
• Da ob vsem tem razmišljamo, in ugotavljamo čemu vse to, kam nas vodi, od kod prihaja in kaj nam želi Bog z vsem tem sporočiti.
• Da o vsem tem tudi spregovorimo.

Če bomo bolj živo sledili svojim čutilom in temu, kar doživljamo, bo naše življenje bolj polno. V vsem, kar bomo doživljali, bomo lahko z razmislekom prepoznavali, po čem prihaja med nas Bog sam in kaj od nas pričakuje. Čujmo torej, da iz svojega življenja naredimo več kot skromno desetino.

Povezava na pridigo