Mjanmar –proti svobodi in miru
»Prvič je Petrov naslednik obiskal Mjanmar. In to se je zgodilo kmalu za tem, ko so bili vzpostavljeni stabilni diplomatski odnosi med to državo in Svetim sedežem. Želel sem izraziti Kristusovo bližino in bližino Cerkve narodu, ki je trpel zaradi konfliktov in zatiranja in ki sedaj počasi hodi proti novemu stanju svobode in miru. Narod, v katerem je budistična vera močno ukoreninjena s svojimi duhovnimi in etičnimi načeli in kjer so kristjani navzoči kot mala čreda in kvas Božjega kraljestva.

Prihodnost je v mladih
To Cerkev, živo in gorečo, sem z veseljem potrdil v veri in občestvu med srečanjem s tamkajšnjimi škofi in med dvema evharističnima obhajanjema. Prva maša je potekala v Yangonu. Evangelij za tisti dan je spomnil, da so preganjanja zaradi vere v Jezusa nekaj običajnega za njegove učence, so kakor priložnosti za pričevanje, pa vendar niti en njihov las ne bo izgubljen (glej Lk 21,12-19). Druga maša, ki sem jo daroval v Mjanmaru, je bila namenjena mladim. Na obrazih tistih mladih, polnih veselja, sem videl prihodnost Azije; prihodnost, ki ne bo pripadala nekomu, ki izdeluje orožje, ampak tistemu, ki seje bratstvo. Kot znamenje upanja sem blagoslovil temeljne kamne šestnajstih cerkva, enega semenišča in nunciature.

Kristjani in budisti lahko skupaj pomagajo ljudem
Poleg katoliške skupnosti sem se srečal tudi z mjanmarskimi oblastmi ter jih spodbudil pri prizadevanju za pomiritev države. Izrazil sem željo, da bi vse različne komponente naroda, lahko v vzajemnem spoštovanju sodelovale v tem procesu. V istem duhu sem se želel tudi srečati s predstavniki različnih verskih skupnosti, ki so navzoče v Mjanmaru. Predvsem članom vrhovnega sveta budističnih menihov sem izrazil spoštovanje Cerkve do njihovega starodavnega duhovnega izročila ter prepričanje, da kristjani in budisti lahko skupaj pomagajo osebam, ljubijo Boga in bližnjega, pri tem pa zavrnejo vsako nasilje in se hudemu zoperstavijo z dobrim.

Bangladeš – nov korak za dialog med krščanstvom in islamom
Po Mjanmaru sem obiskal še Bangladeš. Tukaj sem najprej počastil mučence, ki so izgubili življenje v boju za neodvisnost, ter očeta naroda. Prebivalstvo Bangladeša je večinoma muslimansko. Zato sem s svojim obiskom želel narediti nadaljnji korak v prid spoštovanju in dialogu med krščanstvom in islamom. Mjanmarske oblasti sem spomnil, da je Sveti sedež od vsega začetka podpiral voljo bangladeškega ljudstva, da se vzpostavi kot neodvisen narod, ter prav tako zahtevo, da se vedno ščiti versko svobodo. Prav posebej sem Bangladešu želel izraziti solidarnost pri njegovem prizadevanju za pomoč beguncem Rohingya, ki so množično prišli na njegovo ozemlje, kjer je gostota prebivalstva že sicer med najvišjimi na svetu.

Bogastvo duhovnih poklicev
Sveta maša, ki sem jo daroval v Dhaki, je bila obogatena s posvečenjem šestnajstih duhovnikov in to je bil eden od najpomembnejših in najbolj veselih trenutkov potovanja. Tako v Bangladešu kot v Mjanmaru in ostalih državah jugovzhodne Azije duhovnih poklicev ne manjka. So znamenje živih skupnosti, kjer odmeva glas Gospoda, ki kliče, naj mu sledimo. To veselje sem podelil z bangladeškimi škofi, ki sem jih prav tako opogumil pri njihovem velikodušnem delu za družine, revne, vzgojo, dialog in družbeni mir. In to veselje sem podelil z mnogimi duhovniki, posvečenimi osebami, semeniščniki in novinci, v katerih sem videl poganjek Cerkve v Bangladešu.

Odprtost srca za kulturo srečanja
V Dhaki sem doživel močan trenutek medverskega in ekumenskega dialoga. Dal mi je priložnost izpostaviti odprtost srca kot osnovo za kulturo srečanja, harmonije in miru. Prav tako sem obiskal Dom Matere Terezije, kjer je bivala svetnica med svojimi postanki v Dhaki. Dom sprejema mnoge osirotele otroke in osebe s posebnimi potrebami. V skladu s svojo karizmo sestre vsak dan živijo molitev adoracije in služijo ubogemu in trpečemu Kristusu.

Mladi – znamenje upanja za ves svet
Zadnji dogodek v Bangladešu je bil namenjen mladim. Bil je bogat s pričevanji, petjem in plesom. Bilo je to praznovanje, med katerim se je pokazalo veselje evangelija, ki ga je sprejela tamkajšnja kultura; veselje, ki je rodovitno zaradi žrtev mnogih misijonarjev, katehistov in krščanskih staršev. Na srečanju so bili navzoči tudi mladi muslimani in pripadniki drugih verstev, kar je znamenje upanja za Bangladeš, Azijo in ves svet.« (Papež Frančišek v katehezi med splošno avdienco v dvorani Pavla VI., Vatikan, 6.12.2017)

Papež o Mjanmaru in Bangladešu: Mladi - prihodnost Azije in vsega sveta