"Dokler se bojiš, ne boš grešil."
"Že mogoče, oče, toda hudo trpim."
"Gotovo trpimo, vendar je treba zaupati; obstaja strah Božji in Judežev strah."
Zaradi prevelikega strahu delamo brez ljubezni in zaradi pretiranega zaupanja ne upoštevamo in se ne bojimo nevarnosti, ki jo moramo preseči.
Z roko v roki morata 'strah in zaupanje' hoditi skupaj kakor brat in sestra. Tako moramo vedno ravnati: če se namreč zavedmo, da nas je strah ali da se preveč bojimo, se moramo zateči k zaupanju, če pa pretirano zaupamo, je potrebno nekoliko strahu, kajti ljubezen teži k ljubljeni stvari, vendar je pri napredovanju slepa, ne vidi, toda sveti strah jo razsvetljuje.