Z občutjem ganjene hvaležnosti glejmo to vzvišeno skrivnost, ki mogočno priteguje Jezusovo srce k njegovim stvarem; glejmo veliko naklonjenost, s katero je prevzel nam enako človeško naravo, da bi živel sredi med nami revno zemeljsko življenje; zberimo vse umske moči, da bi vredno premislili vtrajno gorečnost in zahtevnost njegovega apostolata, da bi si spet priklicali grozo njegovega trpljenja in njegovega mučeništva, da bi častili njegovo kri ... kraljevsko podarejno do zadnje kaplice za odrešenje človeškega rodu; in potem s ponižno vero, z isto gorečo ljubeznijo , s katero prežema in zasleduje naše duše, sklonimo k njegovim nogam svoje umazano obličje.