Pismo Božjemu ljudstvu

»'Če en ud trpi, trpijo z njim vsi udje' (1 Kor 16,26). Te besede sv. Pavla na vso moč odmevajo v moje srcu, ko ponovno vidimo trpljenje, ki so ga živeli mnogi mladoletniki zaradi spolnih zlorab, zlorab moči in vesti, storjenih s strani večjega števila klerikov in posvečenih oseb. Gre za zločin, ki povzroča globoke rane bolečine in nemoči, predvsem v žrtvah, a tudi v njihovih svojcih in v celotni skupnosti, vernikov ali nevernikov. Ko gledamo v preteklost, ne bo nikoli dovolj storjenega, ko se prosi za odpuščanje ali se hoče popraviti povzročeno škodo. Ko gledamo v prihodnost, ne bo nikoli premalo vsega, kar se počne, da bi dali življenje kulturi, v kateri se takšne situacije ne le nikoli ne bodo ponovile, ampak ne bodo našle mesta, da bi se prikrivale in trajale. Bolečina žrtev in njihovih družin je tudi naša bolečina, zato je treba še enkrat poudariti naše prizadevanje za zagotovitev zaščite mladoletnikov in odraslih v ranljivih situacijah.

V zadnjih dneh je bilo objavljeno poročilo, v katerem je zapisana izkušnja skoraj tisoč oseb, ki so bile žrtve spolnih zlorab, moči in vesti s strani duhovnikov v obdobju približno sedemdesetih let. Čeprav se velika večina primerov nanaša na preteklost, smo kljub minulemu času videli bolečino mnogih žrtev in vemo, da rane nikoli ne izginejo, ampak nas obvezujejo, da na vso moč obsodimo to grozoto ter se tudi osredotočimo na izkoreninjenje te kulture smrti.

S sramom in kesanjem, kot cerkvena skupnost, priznavamo, da nismo znali biti tam, kjer bi morali biti, da nismo pravočasno delovali, ko smo spoznali razsežnost in resnost škode, ki je bila povzročena v mnogih življenjih. Zanemarili in zapustili smo male. Razsežnost in veličina teh dogodkov zahtevata, da prevzamemo odgovornost na globalni in skupnostni način. Danes smo pozvani kot Božje ljudstvo, da vzamemo nase bolečino naših bratov, ranjenih v mesu in duhu ... Danes želimo, da solidarnost, razumljena v najglobljem in najzahtevnejšem pomenu, postane naš način oblikovanja sedanjosti in prihodnosti, v okolju, kjer bodo konflikti, napetosti in predvsem žrtve vseh vrst zlorab našli iztegnjeno človeško roko, ki jih bo zaščitila in jih rešila njihove bolečine. Ta solidarnost od nas zahteva, da obsodimo vse, kar lahko ogroža integriteto vsake osebe; solidarnost, ki zahteva boj proti vsaki vrsti pokvarjenosti, posebej duhovni …

Nemogoče si je predstavljati spreobrnjenje cerkvenega delovanja brez aktivnega sodelovanja vseh komponent Božjega ljudstva. Nujno je, da kot Cerkev lahko priznamo in obsodimo z bolečino in sramom grozljivosti, storjene s strani posvečenih oseb, klerikov in tudi s strani tistih, ki so imeli poslanstvo bdenja in varovanja najranljivejših. Prosimo odpuščanje za svoje grehe in grehe drugih.« (Papež Frančišek v Pismu božjemu ljudstvu, Vatikan, 20.8.2018)

Papež napisal Pismo Božjemu ljudstvu in ostro obsodil spolne zlorabe

Meeting v Riminiju. Papež: Kristjan se ne more odpovedati sanjam o boljšem svetu