SVETI AVGUŠTIN

Avguštinovo življenje se je vrtelo okoli iskanja užitkov in preizkušanja mej lastne svobode. Na srečo pa se v iskanju ni nikdar ustavil. Ni se zadovoljil s praznino in kljub padcem nikoli ni nehal verjeti, da je življenje lahko tudi lepše, bolj polno.
V letih, ki so minevala, se je izobrazil za retorika in dosegel odlično kariero. Najprej je postal profesor v svojem domačem kraju, potem pa si je pridobil odlično službo v Rimu in nato še v Milanu. Dosegel je ugled in vse udobje, ki si ga je mogel zamisliti. A sam pri sebi je moral iskreno priznati, da še zdaleč ni bil srečen.
Medtem je mati Monika zanj neprestano molila. Prosila je Boga, naj Avguština pripelje do prave resnice. Verjela je, da je pri Bogu vse mogoče in da lahko najde pot do njenega sina, ki se je tako zelo oddaljil od vseh njenih naukov.
Avguštin je v sebi čutil praznino. Bil je odločen, da bo poiskal pravi smisel življenja. Prebiral je filozofe in skušal z razumom in učenostjo doumeti, kaj je tisto, kar mu manjka. Kot priznani profesor retorike je imel priložnost srečati mnoge učenjake, a nihče ni poznal odgovorov na nemir, ki ga je čutil v sebi. Iskal je dalje, pri tem pa se je znova spominjal zgodb o Bogu, ki jih je kot otrok slišal od matere. A zdele so se mu preveč preproste, zato je misel nanje kmalu spet opustil. Začel se je zanimati za druga verstva. Pritegnilo ga je manihejstvo, ki je združevalo elemente različnih religij in je veljalo za krivoverstvo. Kar nekaj let se je iskal v tej duhovnosti, a odgovorov ni našel. Vztrajal je pri svojem svobodnjaškem načinu življenja, čeprav mu ni prinašalo pravega veselja. Mati Monika pa je še vedno vztrajno molila za svojega sina. Preselila se je v Milan, da bi mu bila bližje in zanj darovala številne odpovedi in žrtve.
Avguštin se je nekoč po dolgem času odpravil v cerkev, da bi prisluhnil pridigi škofa Ambroža. Med ljudmi se je namreč govorilo, da je škof izreden govornik. Avguštin se je hotel o tem sam prepričati. Moral je priznati, da imajo ljudje prav. Odslej ga je večkrat prihajal poslušat. Proučeval je njegov način govora in strukturo pridige, nehote pa je ujel tudi vsebino, ki ga je začela vznemirjati 19 in odpirati njegovo srce za evangelij. Ponovno je začel prebirati Sveto pismo in počasi je moral priznati, da so v njem vsi odgovori, ki jih išče. A zahtevali so tudi odpoved.
Avguštin je sedaj vedel, kaj mora storiti, če želi najti pravi mir in veselje. Vedno bolj mu je postajalo jasno, kaj je dobro in slabo. A skušnjave so bile velike, zato si je večkrat ponavljal: »Ne danes, jutri. Jutri bom začel drugače.« Zgodba pripoveduje, da je nekoč šel na vrt, se vrgel pod smokev in se razjokal: »O, do kdaj boš še govoril jutri, jutri. Vedno jutri, zakaj ne že danes.« Tedaj je zaslišal pojoč glas otroka, ki mu je rekel: »Vzemi in beri.« Odprl je Sveto pismo in pred njim so bile besede apostola Pavla: »Ne v požrešnosti in v popivanju, ne v posteljah in v razuzdanosti, ne v prepirljivosti in v nevoščljivosti. Pač pa si oblecite Gospoda Jezusa Kristusa in ne skrbite za meso, da bi stregli njegovim poželenjem.« Naprej ni bral. Milost je zmagala. Takoj je odšel k škofu Ambrožu in mu izrazil željo, da bi se želel krstiti. Naslednje leto je pri svojih 32 letih skupaj s svojim sinom, ki je kmalu nato umrl, prejel zakrament svetega krsta in se nato s svojo materjo vrnil domov.

Današnje šmarnično branje naj nam pomaga razumeti, da bomo resnično svobodo in polno življenje, po katerem vsi hrepenimo, okusili le, če bomo vztrajali v iskrenem iskanju. Največja skušnjava je v tem, da se privadimo na greh, ga opravičujemo in se nočemo srečati s praznino, ki jo greh povzroča. Sveti Avguštin se z njo ni sprijaznil. Želel je živeti lepše, bolj polno. Tudi ko še ni bil pripravljen sprejeti odpovedi, si vsaj ni lagal, da je tako tudi v redu. Bolelo ga je in v tej bolečini mu je Bog lahko prišel na proti. Z Njegovo pomočjo je zmogel tudi odpoved. Marijina priprošnja naj nam pomaga, da ne bomo opravičevali greha in se zadovoljili s praznino.

NALOGA: Pogovorite se, kaj vas v vaših medsebojnih odnosih moti oz. kaj bi si želeli spremeniti. V molitvi Oče naš izročite to Bogu Očetu in ga prosite, da vam pomaga, da bi vedno iskali lepše in bolj polno življenje.