Vi ste luč sveta

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vi ste sol zemlje. Če pa se sol pokvari, s čim naj se solí? Ni za drugo, kakor da se vrže proč in jo ljudje pohodijo. Vi ste luč sveta. Mesto, ki stoji na gori, se ne more skriti. Svetilke tudi ne prižigajo in ne postavljajo pod mernik, temveč na podstavek, in sveti vsem, ki so v hiši. Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih.« (Mt 5,13-16)

Takó naj vaša luč sveti pred ljudmi,

da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih. To je misel, ob kateri sem se posebej ustavil. Jezus ločuje dvoje: luč, ki jo nosimo v sebi in sveti pred ljudmi ter dobra dela, ki jih bodo ljudje na nas videli. Šele potem pa sledi, da bodo ljudje po tem lahko prepoznali in slavili našega Očeta, ki je v nebesih. No, pred tem me je navdušilo, da je današnji evangelij čudovito nadaljevanje evangeljskega odlomka pretekle nedelje, ko smo obhajali Svečnico, praznik luči bi lahko rekli.

Ker smo preteklo nedeljo že imeli pred seboj zgled prvega kristjana, starčka Simeona, se najprej ustavimo pri njem. Kako lahko razumemo današnji odlomek v luči Simeonove drže. Tudi on je pričeval o luči. Spomnimo se, da je po navdihnjenju prišel v tempelj in rekel: »Zdaj odpuščaš, Gospod, svojega služabnika po svoji besedi v miru; kajti moje oči so videle tvoje zveličanje, ki si ga pripravil pred obličjem vseh narodov: luč v razsvetljenje poganov in slavo Izraela, tvojega ljudstva.« Kaj pa je povedal Mariji? »Glej, ta je postavljen v padec in vstajenje mnogih v Izraelu in v znamenje, ki se mu bo nasprotovalo, in tvojo dušo bo presunil meč, da se razodenejo misli iz mnogih src.«

V drži starčka Simeona me preseneča predvsem veselje, ki ga njemu prinese zveličanje. Veselja ne skali misel na trpljenje in nasprotovanje, ki ga odrešenje prinaša. Luč torej, o kateri govori, ni romantična slika uspeha in zadovoljstva. Luč bo razsvetljevala, a bo hkrati v padec in vstajenje, v znamenje nasprotovanja, meč, ki bo ranil tiste, ki bodo luči sledili.

Če se vrnem k današnjemu evangeliju, kjer nas Jezus nagovarja zelo jasno: Vi ste sol zemlje, vi ste luč sveta, razumem to kot dejstvo za kristjana. Kristjan ne more ne biti luč in sol. Če je kristjan, je luč, je sol. Ne more ne biti. In kaj je ta luč, ki sveti pred ljudmi?

To niso dobra dela! Luč naj bi svetila pred ljudmi, da bi dobra dela lahko videli! Torej, kaj je luč? Ob starčku Simeonu vidim dvoje, kar kaže na luč v njem. Prvo: po navdihnjenju je šel v tempelj. Vse življenje je živel po navdihnjenju, v Svetem Duhu. Želel je izpolniti božjo voljo in vesel je, ko je začutil dan te izpolnitve. Ko jo je izpolnil, ko je dočakal rojstvo odrešenika, je lahko zapustil svet. In drugo: njegov odnos do trpljenja je prava luč človeku, ki išče življenje. Ne boji se trpljenja. Nasprotno, veseli se velike Luči, ob kateri se bo razjasnil boj med dobrim in zlim. Boj bo prinesel bolečino in trpljenje, a vse to na nek način ni pomembno. Pomembno je, da bo Luč postavljena v znamenje in bo tudi zmagala.

To dvoje, živeti v želji, da bi izpolnili božjo voljo ter pogumen pogled na svet, kjer Resnica prinaša nasprotovanje, spopad med dobrim in zlim, je pravzaprav luč, ki naj bi kristjan bil. In prav v tem vidimo potrditev tudi v drugem zgledu kristjana iz božje besede. Apostol Pavel pravi: »Sklenil sem namreč, da med vami ne bom vedel za nič drugega kakor za Jezusa Kristusa, in sicer križanega. Pred vami sem bil slaboten, v strahu in velikem trepétu. Moja beseda in moje oznanilo nista bila v prepričevalnih besedah modrosti, temveč sta se izkazala Duh in moč, zato da vaša vera ne bi temeljila na človeški modrosti, ampak na Božji môči« (1 Kor 2,2-5).

Mogoče se zdi preveč zahtevno, pretirano ločevanje med dobrimi deli in lučjo, ki jih osvetljuje, vendar je jasno, da naša naloga ni nič drugega, kot kazati na Luč, ki je Kristus sam. Če postavljamo v ospredje svoja dela oz. če ni veselja nad odrešenjem, če ne postavimo na prvo mesto vodstva Svetega Duha in sprejemamo trpljenje v božji luči, potem nismo kristjani. Potem smo z dobrimi deli socialna ustanova, kot kaka druga. Ena izmed mnogih, ki pa ne prinaša Odrešenja. Prinaša le trenutno olajšanje trpljenja.

Živeti v Svetem Duhu in gledati na trpljenje v luči odrešenja, pa spremeni pogled na svet. Prinaša smisel tudi v trpljenju. Daje življenje tudi tam, kjer ga naša dela ne morejo. Naj bomo torej prava luč!