In zopet je rekel: »Čému naj primerjam Božje kraljestvo? Podobno je kvasu, ki ga je žena vzela in zamesila v tri merice moke, dokler se ni prekvasilo.« (Lk 13,20-21)
Premišljujem, kje se nam zatika, da se moka ne prekvasi? Če Kristus pravi, da je božje kraljestvo podobno kvasu, potem s kvasom očitno ni nič narobe. Moka je tudi takšna, kot pač je: bela, polbela, črna, polnozrnata, ajdova, koruzna ... Iz vsake se da speči dober kruh, če se z dobrim mesenjem - gnetenjem dobro prekvasi. Res je, da je lahko tudi moka pokvarjena in ne bo dobrega kruha, če se tisti, ki mesi še tako trudi. Če je moka dobra, pa ostane glavna težava v mesenju - v gnetenju, ker je silno naporno in se prehitro upehamo. Težko razumemo logiko, da testo, bolj kot ga "klofaš", boljše je ali kot pravi star pregovor: "Kogar Bog ljubi, ga tepe."
Premišljujem, kje se nam zatika, da se moka ne prekvasi? Če Kristus pravi, da je božje kraljestvo podobno kvasu, potem s kvasom očitno ni nič narobe. Moka je tudi takšna, kot pač je: bela, polbela, črna, polnozrnata, ajdova, koruzna ... Iz vsake se da speči dober kruh, če se z dobrim mesenjem - gnetenjem dobro prekvasi. Res je, da je lahko tudi moka pokvarjena in ne bo dobrega kruha, če se tisti, ki mesi še tako trudi. Če je moka dobra, pa ostane glavna težava v mesenju - v gnetenju, ker je silno naporno in se prehitro upehamo. Težko razumemo logiko, da testo, bolj kot ga "klofaš", boljše je ali kot pravi star pregovor: "Kogar Bog ljubi, ga tepe."