Ples v maskah.

Morda kdo to imenuje diplomacijo, iznajdljivost v občevanju s svetom.

Tako se življenje spreminja v pustno maškarado.

Človek tako rad svojo bedo skrije za umišljeno veličino.

Najusodnejše je, če sebi samemu ne upam pogledati v obraz.

Za tak pogled je treba poguma, resnicoljubnosti.

Škoda: koliko ljudi vse svoje življenje ni doživelo pepelnične noči.

Težko je priznati svoj nič. A v tem prvem junaškem dejanju je pričetek rasti v »novega človeka«, ki je ustvarjen po božji podobi.

Na neki način je vsak človek razpet med pust in pepelnico. Za junake je pot kratka, za slabiče dolga ali celo neprehodna.

Ko me moti pustno norenje, bo pošteno, če začnem pri sebi.