Služiti Kristusu v ubogih

Odrinjeni, nezaželeni, neljubljeni, alkoholiki, umirajoči, obubožani, zapuščeni in osamljeni, izločeni in najnižji gobavi bolniki—vsi tisti, ki so v breme človeški družbi, ki so izgubili vse upanje in zaupanje v življenje, ki so pozabili, kakšen je nasmeh, ki so izgubili občutek za topel dotik roke iz ljubezni in prijateljstva, iščejo pri nas tolažbe. Če jim obrnemo hrbet, ga obrnemo Kristusu in ob svoji smrtni uri bomo sojeni po tem, če smo v njih spoznali Kristusa in kaj smo storili zanje. Tam bosta samo dve poti: »pridi« in »pojdi«. Zato se obračam na vsakega od vas — revnega in bogatega, mla­dega in starega — ponudite svoje roke, da služite Gospodu v Njegovih ubogih, in vaša srca, da ga ljubijo v njih. Lahko so daleč ali blizu, materialno ali duhovno ubogi, lačni ljubezni in prijateljstva, tisti, ki ne poznajo bogastva božje ljubezni do sebe, brezdomci, ki si želijo doma in ljubezni vašega srca; in ker se ljubezen začenja doma, je morda Kristus lačen, nag, bolan in brez strehe nad glavo v vašem lastnem srcu, v vaši družini, pri vaših sosedih, v deželi, v kateri živite, v svetu.