»Učite se od mene, ker sem krotak.« Krotkost ni slabost, ni mlahavost, ni neodločnost. Velikokrat smo dolžni povedati svojo misel, pa čeprav se osramotimo ali nam v zahvalo nasujejo posmeh.

Ko gre za božje stvari, je treba odločnosti. A krotke odločnosti in odločne krotkosti. Če premišljujemo svetnike, kako različno so nastopali. Sv. Bernard je klical na križarske vojske, sv. Frančišek Asiški jih je zavrgel in šel k sultanu, da ga spreobrne, ne da ga ubije. Neugnani »vojak« sv. Ignacij Lojolski ali poosebljena milina Frančišek Saleški, viharni potnik Frančišek Ksaverij ali molčeči puščavnik Sahare Karel de Foucauld. Kako različna pota, kako različne pridige. A vendarle je za vse veljala Kristusova beseda: Učite se od mene, ker sem krotak. In so se učili, a našli svojemu času in značaju primeren slog življenja, apostolata in svetosti. Odkriti svojo pot ne pomeni, sesti za mizo in začrtati s programom svojo karizmo. Pot je včasih mučna, borba z negotovostjo – kako bridko so jo občutili nekateri svetniki! – treba je iti korak za korakom. Pot ve le Bog, slediti njegove stopinje, kamor pač vodijo. Končno je tudi zame eno važno: slepa predanost božji roki.

Ob tem razumem ali vsaj slutim pomen Kristusove besede: Vedno molite!