»Rada imam lepe sarije«

  Nekoč je prišla k meni bogata hindujka. Sedla je in rekla: »Veste, mati, rada bi sodelovala pri vašem delu.« (Vse več ljudi v Indiji si želi to.) Rekla sem, da je to čudovito. Toda naredila je napako in rekla: »Veste, rada imam lepe sarije.«(Oblečena je bila v najbolj drag sari, vreden 800 rupij. Moj jih je vreden samo 8.) Takoj je še dodala: »Rada imam lepe in bogate sarije. Vsak mesec si kupim novega.« Malo sem pomolila k naši Gospe za pravilen odgovor, kako naj bi ta žena sodelovala pri našem delu. In rekla sem: »Najbolje bi bilo začeti s sarijem. Prihodnjič, ko ga boste kupovali, kupite takega za 500 rupij, s preostalimi 300 rupijami pa kupite sarije za uboge ljudi.« In tako je to ubogo bitje znižalo vrednost svojega sarija in kupilo takega za samo 100 rupij. Naročila sem ji: »Prosim, ne kupujte ga za manj kot 100 rupij.« Povedala je, da ji je to spremenilo življenje. Zares je razumela, kaj se pravi deliti. In priznala mi je, da je prejela mnogo več, kakor je dala.