Preprosta duša!

Lepo spričevalo za vsakega kristjana, pa četudi je na vrhovih učenosti ali družbenega življenja. Preprostost ne pomeni naivnost. Preproste duše so v svojem bistvu v Boga zazrte duše. Saj je tudi Bog v svojem bistvu preprostost – le nam nedoumljiva. In stvari so lepe le tedaj, če so preproste. Tudi umetnine dobijo poseben čar, če so neiskane, neizumetničene, temveč preprost izraz preproste umetnikove duše. Svetniki so preprosti, ker v vsem gredo le za enim ciljem: živeti Bogu. To jim daje poseben pečat, posebno privlačnost. Prav preprostost je kot odsev božje preprostosti tista svetniška gloriola. Tudi v duhovnem življenju je nevarnost, da ga preveč kompliciramo, umetničimo, s tem tudi krotovičimo. Iz vsega tega »pobožnega bremena« ne rastejo svetniki. Za temelj je treba položiti preprostost. Kako bi se mnoge duše umirile, če bi sebe vzele preprosto in bi se vsak dan preprosto izročile v božje roke. Tako pa so včasih upehane od umetnega prisiljevanja.

»Bodite preprosti kakor golobje!« Kaj hočem še več.