Drobnjakarstvo »vaških potovk«, sodni izreki samozvancev – to ubija.

Ko sem strt in vznemirjen zaradi nesloge in prepirov, zaradi krivičnih obsojanj in podtikanj, mi mora biti rešilna misel: nad vsem nerazumljivim prerivanjem, nad vso zapletenostjo življenja, nad vsemi navzkrižji in nasprotji plava mirna in nežna, preprosta ljubezen Vélikega Boga.

Kdo doume skrivnost enega samega človeka?

Ne smem obsojati še jaz. Molčati in trpeti, ljubiti, iti naprej po trdi poti božje volje, to mora biti moj program.

Saj končno je to milost. Čim bolj napačno me razumejo ljudje, tem bliže sem Bogu.

Ti me ne zapústi, pa bo vse dobro! Saj pride sodni dan.

Daj mi svoj mir, globok mir, ki ga svet ne more dati!

In zavest, da sem izpolnil tvojo voljo, ne voljo ljudi.