»Moja mati me ne mara«

Naše sestre delujejo po vsem svetu in videla sem vse težave, vso bedo, vse trpljenje. Zakaj se je vse to pojavilo? Zaradi pomanjkanja ljubezni, pomanjkanja molitve. V družini se ne sestajajo, ne molijo skupaj, se ne zbližujejo, ne ostajajo skupaj. Ljubezen se začenja doma in uboge najdemo celo v našem lastnem domu. V Londonu imamo hišo. Naše sestre delajo ponoči in neke noči so šle ven, da bi po ulicah pobirale ljudi. Pozno ponoči so videle mla­deniča, ki je ležal na tleh, in so rekle: »Ne bi smel biti tukaj, biti bi moral pri svojih starših.« Pa je odvrnil: »Če grem domov, me mati ne mara, ker imam dolge lase. Vsakič, ko grem domov, me nažene.« Predno so prišle nazaj, je vzel preveliko dozo mamil in odpeljati so ga morale v bolnišnico. Nisem si mogla misliti, kako je mogoče, da se je njegova mati ukvarjala z lakoto naših ljudi v Indiji, tu pa je bil njen otrok, lačen nje, lačen njene ljubezni, lačen njene skrbnosti, pa ga je zavrnila. Lahko je ljubiti ljudi, ki so daleč stran. Ni vedno lahko ljubiti tistih, ki so v naši bližini. Lažje je dati skodelico riža, da potešimo lakoto, kot potešiti osamljenost in bolečino nekoga, ki ga ne ljubimo v last­nem domu. Prinesite jo v svoj dom, kajti tu se mora naša medse­bojna ljubezen začeti.