Zavist je kakor rak, vse razje.

Človeka privede prav do zlobnosti. Zaradi zavisti je moral na križ celo božji Sin, Jezus Kristus.

Ko tolikokrat v življenju trčim ob to »srčno bolezen«, moram biti sam čuječ.

Večkrat si moram dati jasen odgovor na naslednja vprašanja: Se znam veseliti uspeha drugih?

Mirno in s plemenitim veseljem prenesem, da me prekašajo? Jim nikdar ne podtikam slabih namenov, prehitro sumničim, obsojam?

Skušam zmanjšati njihov ugled z opravljanjem, pretiravanjem, enostranskim prikazovanjem, celo obrekovanjem?

Se škodoželjno veselim njihovih neuspehov?

Se veselim celo njihovega greha?

Kakšen strup je zavist! Nekaj satanskega je v njem. Zmaliči tudi najboljšega človeka.

Gospod, če je v meni samo košček zavisti, udari me, kot si udaril farizeje!