Sv. Kamil de Lellis

Najti svoj »prostor«. Tudi to je za mnoge važno vprašanje. Občutek negotovosti je mučil že mnoge idealiste. In dolgo so tavali, preden so odkrili svoj poklic in svoje mesto v svetu. Kamil de Lellis je eden izmed njih. Neugnan otrok, kockar, kvartopirec, potepin, bojevnik – celo pri Lepantu se je tolkel – zdaj popolna sirota z neozdravljivo rano na nogi. Pa je blodil: k frančiškanom, spet v vojsko, h kapucinom, v bolnišnico in še in še. Sam bolnik – pa obenem strežnik je šele v četrtem desetletju svojega življenja odkril sebe in svoje mesto. Ustanovil je družbo »bolniških strežnikov«. Ni bilo lahko. Mlad je odklanjal vsak študij. Star 32 let je vzel v roke latinsko slovnico. Postal je duhovnik, potem vodja svoje mlade družbe, ki obstoji še danes. Njihov rdeč križ na redovni obleki je postal mednarodno znamenje. Dal je duha. Nobene kuge se niso ustrašili, nobene revščine. »Če bi ne bilo ubožcev, bi človek moral kopati v sredino zemlje, da bi jih našel.« Našel jih je on in njegovi, in tudi danes se jim z vseh strani ponujajo – njegovim duhovnim sinovom. Tako je našel prostor ne le sebi, ampak tisočem.

Vodila ga je ista ideja kot Vincencija: V vsakem bolniku srečaš Kristusa. In ista njegova oporoka: ljubezen!