2/9. 5. Zato je dejal nekdo, ko je čutil pričujočnost milosti; Rekel sem v svoji obilnosti: ne bom omahnil vekomaj (Ps 29,7). Ko pa milosti ni bilo več, tudi pove, kaj je v sebi izkusil, rekoč: Obrnil si od mene svoje oči in zbegal sem se (Ps 29,9). Vendar pa zato nikakor ni obupoval, ampak le še bolj goreče prosil Gospoda in govoril: K tebi, Gospod, bom klical in k svojemu Bogu bom molil (Ps 29,9).