Že koncil in vse dosedanje sinode so poleg vsega drugega priče, da se spreminja oblika apostolata.

Bodoči duhovniki, redovniki in laiški apostoli bodo morali v marsičem najti svojo drugačno zunanjo podobo, poiskati nov izraz, sodobno govorico, povsem drugačno obliko apostolata, kot jo poznamo iz preteklih stoletij in sedanjih ustaljenih oblik.

V to iskanje in tudi tveganje je nujno treba iti, sicer bo svet šel mimo Kristusa in Cerkve.

A eno ostane. Vse podanašnjanje, vse nove oblike, vsa prizadevanja, kako bi se Cerkev svetu približala, vse to je prazno delo, če ne bodo apostoli: škofje, duhovniki, redovniki in laiki živeli iz Boga.

Le tisti duhovniki, le tisti laiki, ki bodo živeli čist evangelij, bodo svetu kaj pomenili.

Vse drugo bo ostalo kramarija, več ali manj uspešen teater, če ne bo duha.

Kakšna odgovornost vzgojiteljev bodočih apostolov. Če mladih duš ne bodo usidrali v Bogu, jim ne bo ostalo drugega kot »mahanje po zraku«, pa četudi se bo to imenovalo učenost, visoka kulturna ustvarjalnost, moderna občilna tehnika, ali kar še danes skušamo uporabiti za apostolat.