Sestra Favstina je imela v novem samostanu veliko dela in težav. A njena glavna skrb ni bil ne vrt ne sestre, ki so ji nagajale. Njene misli je prevzemalo vprašanje, kako bo izpolnila Jezusovo naročilo. Trpela je, ker je glede tega nihče ni razumel. Prosila je Jezusa, naj ji pošlje duhovnega voditelja, ki bo resno jemal njena videnja. Jezus ji je obljubil, da bo njeno prošnjo uresničil. V notranjem videnju ji je pokazal duhovnika, ki ga je izbral zanjo. Ta vnaprej napovedani spovednik je bil oče Michał Sopoćko.
Njuno prvo srečanje se je zgodilo v začetku junija leta 1933. Oče Sopoćko je bil redni spovednik sester v Vilni. Sestra Favstina ga je takoj prepoznala: »Glej, moj zvesti služabnik, on ti bo pomagal na zemlji izpolniti mojo voljo,« je slišala Jezusa v svojem srcu. Razveselila se je in očetu Sopoćku takoj povedala, da ga že dolgo pozna in čaka, pa tudi da mora postati njen duhovni voditelj in ji pomagati oznanjati svetu Božje usmiljenje. »Seveda tistih besed nisem vzel preveč resno,« se je kasneje spominjal oče Sopoćko. Njegova začetna zadržanost je bila razumljiva. Bil je izkušen spovednik in teolog. Pri svojem delu z ljudmi je najbrž že večkrat naletel na koga, ki se je čutil poklicanega, da spreobrne pol sveta okoli sebe, v resnici pa je bil le napuhnjen.
Veselje sestre Favstine je v trenutku, ko je zaznala njegov odpor, ugasnilo. Postalo jo je strah, da bo spet razočarana. Bolečina prejšnjih izkušenj je bila tako živa, da se je očetu Sopoćku začela izmikati. Šla je celo do prednice in si izprosila dovoljenje za spovedovanje pri drugem duhovniku. Jezus pa jo je glede tega strogo posvaril: »V kakršnem odnosu boš ti do spovednika, v takem bom jaz do tebe. Če se boš pred njim skrivala, se bom tudi jaz skril pred teboj in ostala boš sama.«
Sestra Favstina je razumela. Za ceno Jezusove bližine je bila pripravljena tvegati vse. Spet je poiskala očeta Sopoćka in ga prosila, da bi postal njen duhovni voditelj. Pristal je, a ne brez zadrege. Bal se je zapletati v nejasne duhovne zadeve. Strah ga je bilo, da ne bo znal pravilno presojati in že je bil on tisti, ki je stal pred prednico in se izgovarjal, da zaradi
slabega zdravja ne bo več spovedoval v njihovem samostanu. Prednica pa je takoj spoznala, da se umika zaradi sestre Favstine. Prosila ga je, naj kljub strahu vztraja in jim glede te zadeve pomaga, saj tudi same ne vedo, kako naj se odzivajo nanjo. Slednjič je oče Sopoćko popustil, a le pod pogojem, da mora sestra Favstina opraviti pregled pri psihiatru. Izvidi niso razkrili ničesar nenormalnega. To ga je pomirilo in končno ji je prisluhnil. Še preden pa bi začel presojati o pristnosti prikazovanj, se je želel prepričati o njeni osebni svetosti. Opazil je njeno izredno ponižnost in globoko povezanost z Bogom. Na podlagi tega je pričel počasi zaupati njeni pripovedi.
Nekoč je Jezus sestri Favstini povedal: »Jaz sem tvoj duhovni voditelj, sem bil, sem bil in bom. Ker pa si me prosila za vidno pomoč, sem ti jo dal in izbral, še preden si me za to prosila.« Sestra Favstina je bila nadvse hvaležna. Ob pomoči očeta Sopoćka se je njeno prijateljstvo z Jezusom še bolj poglobilo. Nekaj let kasneje je v Dnevnik zapisala: »O, kako velika milost je imeti duhovnega voditelja. Hitreje je mogoče rasti v krepostih, jasneje spoznavati Božjo voljo, zvesteje jo uresničevati in hoditi po varnejši in zanesljivejši poti.«
*
Jezus tudi tebi pošilja pomočnike, ki ti pomagajo razumeti Njegovo voljo. Na prvem mestu so to tvoji starši. Poslušaj jih.
Naloga:
Z molitvijo »Oče naš« se zahvali za svoje starše. Zmoli še »Zdravo Marijo« za vse duhovnike, da bi bili vernikom v oporo in pomoč pri izpolnjevanju Božje volje.