Prijatelj v trenutkih odločitve. Pravi blagoslov je.

Koliko duhovnikov in redovnikov se ima za svoj poklic zahvaliti prijatelju. Pomagajo si že v zgodnji mladosti, pomagajo si v odločitvi, pomagajo si v zorenju, ko so šli na pot, pa še ne dosegli cilja, in pomagajo si še potem, da svoji življenjski odločitvi ostanejo zvesti.

Prav v tem je moč in blagoslov prijateljstva, da se prijatelji nikdar ne pozabijo, čeprav žive daleč narazen, da se podpirajo v molitvi, z dobro besedo, moralno oporo in posebno ob času krize stoje drug drugemu ob strani.

Če je katero prijateljstvo blagoslovljeno, je blagoslovljeno to prijateljstvo. Koliko manj razočaranj in pohujšanj bi bilo, če bi vsi duhovniki in redovniki in redovnice ne iskali »prijateljstev« drugod, temveč v svojih vrstah. In četudi jim je blizu laik, jim je pravi prijatelj le tedaj, če jim pomaga prek stiske.

Koliko laikom, ki zaidejo v težko krizo zakonskega življenja, more pomagati duhovnik, ki je že po svojem poklicu prijatelj.

Ko bi ljudje molili za duhovnika, ki pade, koliko več dobrega bi storili, kakor da ga obsojajo.

V takih trenutkih pokažemo, kaj smo.