Miloščina (dobra dela) je priložnost, da se globlje zavemo, da je drugi vedno dar. Po Božji ljubezni smo med seboj bratje in sestre. Ljubezen do bližnjega ni izbira, ampak moja prvotna dolžnost, temeljno božje povabilo kristjanu.
 

BESEDA JE DAR - DRUGI JE DAR

1. del papeževe postne poslanice

Dragi bratje in sestre,
postni čas je nov začetek, pot, ki vodi h gotovemu cilju:  k velikonočnemu vstajenju, h Kristusovi zmagi nad smrtjo. Ta čas nas odločno poziva k spreobrnjenju. Kristjan je poklican vrniti se k Bogu »z vsem svojim srcem« (Jl 2,12), naj se ne zadovolji s povprečnostjo temveč raste v prijateljstvu z Gospodom. Jezus je zvesti prijatelj, ki nas nikoli ne zapusti. Tudi ko grešimo, potrpežljivo čaka na našo vrnitev k Njemu; s tem razodeva, da nam je pripravljen odpuščati (prim. Homilija, 8. januar 2016).
Postni čas je ugoden trenutek za poglabljanje duhovnega življenja po sredstvih posvečevanja, ki nam jih ponuja Cerkev: post, molitev in miloščina. Temelj vsega je Božja Beseda; ki smo jo v tem času povabljeni še bolj vztrajno poslušati in meditirati. Zdaj bi rad razmišljal o priliki o bogatašu in ubogem Lazarju (prim. Lk 16,19–31). Pustimo, da nas navdihne ta pomenljiv odlomek, saj nam ponuja ključ za razumevanje, kako delovati, da bi dosegli resnično srečo in večno življenje, saj nas spodbuja k iskrenemu spreobrnjenju.

1. Drugi je dar

Na začetku prilika predstavi oba glavna lika, le da je revež opisan podrobneje. Nahaja se v brezupnem stanju in nima moči, da bi vstal. Leži pri vratih bogataša ter se hrani z drobtinicami, ki padajo z njegove mize. Po telesu ima polno ran. Psi prihajajo k njemu in mu ližejo rane (prim. v. 20–21). Prizor je torej temačen. Mož je zapuščen in ponižan.
Pravzaprav je še bolj dramatično, če upoštevamo dejstvo, da je možu ime Lazar: njegovo ime veliko obljublja, ker v dobesednem prevodu pomeni Bog pomaga. Zato ta osebnost ni brezimna. Njegove poteze so jasno orisane in prikazan je kot posameznik z lastno zgodovino. Čeprav je za bogataša dobesedno neviden, postane za nas znan in skoraj domač, saj postane obličje in kot tak je dar, neprecenljivo bogastvo, od Boga hoteno in ljubljeno bitje, ki se ga On spominja, čeprav je zaradi svojega stanja človeški izmeček (prim. Homilija, 8. januar 2016).

Lazar nas uči, da je drugi dar. Pravi odnos do ljudi je v hvaležnem prepoznavanju njihove vrednosti. Niti revež pri vratih bogataša ni nadležna nadloga, ampak klic k spreobrnjenju in spremembi življenja. Prilika nas najprej vabi, da odpremo vrata srca za drugega, kajti vsaka oseba je dar, tako naš bližnji ali neznani siromak. Postni čas je ugoden čas za odpiranje vrat vsakemu, ki je pomoči potreben ter v prepoznavanju Kristusovega obličja v njem ali v njej. Vsakdo od nas jih sreča na svoji poti. Vsako življenje, ki nam pride naproti, je dar in si zasluži biti sprejeto, spoštovano in ljubljeno. Božja Beseda nam pomaga odpreti oči, da sprejemamo življenje ter ga ljubimo, še zlasti ko je to šibko. To bomo lahko storili le, če bomo resno vzeli tudi, kar nam evangelij razodeva o bogatašu.