Komur ne poje duša, si mora navijati gramofonske plošče.

Če srce ne premore pristnega smeha, je potrebno veseljačenje.

Takó je življenje večni pust: beg pred svojo praznoto.

Treba je potegniti krinko z obraza in tudi z duše.

Resnica – pa če je še tako težka – osvobodi.

Laž – pa če je še tako »koristna« – uničuje.

Kdor je vse življenje zlagan, ni osebnost. Na obrazu nosi krinko. Skušaj mu potegniti krinko z obraza ti. Ne boš ga spreobrnil. Imel pa boš enega sovražnika več.

Tako strašna je slepota človeka!

To delo moramo opraviti vsak zase.

Pa pravijo, da spoved ni več moderna. Da, drži: če naj ostanemo v pustnih dneh. Blagoslov za vsakega pa je iskreno spraševanje vesti vsak dan in odkritosrčna spoved vsaj od časa do časa. Gotovo takrat, ko nas teži greh.