Angeli varuhi

Cerkev jih praznuje tudi po koncilu. Ne moti je iskanje nekaterih bogoslovnih učenjakov, če morda le niso angeli nekaka personifikacija plemenitih nagnjenj.

Prepustimo učenjakom, če morejo res kaj novega povedati mimo tega, kar je v evangeliju in je rekel Kristus sam in Cerkev uči že od davnine. Saj ima za pričo vere v angele varuhe najbolj ugledne cerkvene učitelje: Klemena Aleksandrijskega, Hieronima, Ambroža in druge.

Molitev, ki so nas jo prvo učile naše matere. Kako naj otrok modruje s teologi? Žal premnogi ostanejo pri otroški miselnosti še pri petdesetih letih. Tako pač ni mogoče angelov postaviti v svoje realno življenje. Saj jim tudi Bog nič ne pomeni, če je »bog« detinskih let.

Vsako pretiravanje ali maličenje zaupanja in priporočanja angelom je treba odstraniti. Če smo v božji službi mi in oni prav tako in posebej nam dani v pomoč, kaj se ne razodeva v vsem tem samo božja ljubezen? In preko njih gre končno vsa čast le Njemu.

Če sem pošten, moram priznati, da so ure, ko človek občuti nekak demonski vpliv v samem sebi. In so dnevi, ko nosimo v sebi polno sonca in plemenitih želja. Nikdar ne morem odmeriti, koliko je v tem naravnega in koliko nadnaravnega. A vendarle se v naših dušah odigrava boj za večnost. In hvala za vsako najmanjšo pomoč dobrih duhov, ki jih Bog pošilja prav zato, da bi končno v nas zmagalo samo vse dobro in plemenito – božje.

Moj dobri angel: varuj me in vodi me!