Milostljivi gospod (kancler), dovoljujem si, da vam s temi vrsticami sporočim, da sto ubogih otrok (najdenčkov) – poleg drugih trenutnih potreb – nima niti kruha, da bi preživeli praznike. To me tako stiska pri srcu, da se bojim, da bi bila preveč kriva, če se ne bi zatekla k vam, ki ste se v tolikih priložnostih že izkazali kot pravo pribežališče za uboge.