Darovanje Device Marije

Praznik je nastal na Vzhodu, šele kasno je prišel na Zahod. Ni važno, kakšno veljavo ima »Jakobov protoevangelij«, apokrifni spis, kjer se pripoveduje, da sta Marijina starša izpolnila obljubo in otroka, ki jima ga je Bog po dolgi molitvi in čakanju dal, darovala Bogu. In od tedaj naj bi Marija živela v templju in se v tem osebnem darovanju pripravljala na svoje poslanstvo božjega materinstva. Iz vsega, kar je v Svetem pismu, ne v apokrifih, je jasno, da je bila Marija že prej darovana: Glej, dekla sem Gospodova. Njena duša je morala že v zgodnji mladosti razumeti veličino podaritve. In v tem je smisel praznika: ker je bila Marija vsa Bogu podarjena, je bila pripravljena na svojo nalogo. V našem življenju bi bilo v temelju vse rešeno, če bi znali Bogu darovati sami sebe. Zato ni treba biti za samostanskimi zidovi. Ravno to je moderna herezija, da ljudsko mnenje zapira svetost za samostansko obzidje. Svetost je za vse: očeta, mater, dekle, fanta, univerzitetnega profesorja in cestnega pometača. Izpolniti svojo nalogo, to je poglavitno. A za to je treba predanosti. V tem je globina današnjega praznika. Marija nas uči prav tega, da se darujemo. Ne enkrat za vselej, ampak vsak dan, nenehoma.

Le tako bo Bog izpeljal – po nas – svoje načrte.