Največje uboštvo
Opažam, da je uboštvo na zahodu mnogo težje in globlje kot materialno uboštvo, ki ga srečujem v Indiji, Etiopiji in na Srednjem Vzhodu. To lahko dokažem s primerom. Pred nekaj meseci, preden sem odšla v Evropo in Ameriko, sem na ulici v Kalkuti našla žensko, ki je umirala od lakote. Dala sem ji le krožnik riža in bila je zadovoljna. Toda osamljeni, nezaželeni ljudje, brezdomci, invalidi, ki živijo v strašni osamljenosti, ki jih poznamo le po številkah njihovih sob in ne po njihovih imenih... Menim, da je to največje uboštvo, ki ga človek ne bi smel dopustiti, se z njim sprijazniti in iti mimo njega.