Sv. Marija Magdalena

Končno so svetopisemski učenjaki utrdili, da je to ena in ista Marija iz Magdale, iz katere je Kristus izgnal »sedem hudih duhov« in ga je potem po apostolskih poteh spremljala, stala pod križem in na velikonočno jutro zdrvela s Kalvarije v Jeruzalem s sporočilom: Kristus je vstal. Ni pa to tista grešnica, ki je kradoma prišla v farizejevo hišo in s solzami močila Gospodove noge in jih brisala z lasmi. Še manj tista Marija, ki je zanesljivo Lazarjeva in Martina sestra. To, kar je zanesljivo, je dovolj. Ni bila rojena svetnica. Demonske temine so bile v tej duši, pa naj potem kakorkoli že razumemo »sedem hudih duhov«. Začela je novo življenje. Zbor žená je skrbel za zbor apostolov. Med njimi Marija iz Magdale. Njena veličina pa se razodene na veliki petek. Ponosni apostoli se poskrijejo, ona pa z Gospodovo materjo in »svetimi ženami« stoji pod križem. Močna kot smrt je ljubezen. Prisotna je pri pokopu in nemirna vso noč in ves dan. Nedeljsko jutro zarana hiti h grobu: nič razočarana, nič strta, le z eno mislijo – na dostojen pokop. A prestreže jo vstali Kristus. Kaj je bilo potem, je zavito v nezanesljive legende. Od davnine pa jo krščansko ljudstvo časti kot ženo – spokornico. Tudi na spokornih kolenih pridobljena čistost in ljubezen in svetost je nekaj velikega.

Marija iz Magdale pomeni pogum za vse in vsakogar!