Skrivnost v Kristusu in Cerkvi.

To naj bi bila zveza med možem in ženo, bolje: podaritev moža ženi in žene možu. A kolikokrat iz te lepote nastane razsulo in gora trpljenja. Zakaj? V glavnem nedozorelost. Ko mlad fant gre v bogoslovje, je polno ugibanj in tudi prigovorov: zakaj, preveč tvega. Ko se dva mlada poročita, pa je vse kar po sebi umljivo. In vendarle tudi ta dva tvegata, pa še kako. Če je avantura duhovniški in redovniški poklic, potem je avantura tudi očetovstvo in materinstvo. Za vsak poklic je treba priprave, dozorelosti, še posebej je treba tega za družinsko življenje. Saj gre vendar za usodo mnogih. Lahko je v slovesnem poročnem blišču izpovedati: Hočem. Težko pa je včasih v življenju, v težkih preizkušnjah, ponoviti ta »hočem«. In če ni človek za ta poklic dozorel, bo prvi vihar razbil vse. In kaj bo ostalo? Ko bi ostale samo razvaline dveh, a ostanejo tudi nesrečni otroci, ki jih bo morda požrla cesta ali pa vsaj nikoli ne bodo okusili ljubezni, ker je ni bilo niti na poročni dan. Bil je naval zaljubljenosti, ni pa bilo zrele ljubezni. In če zakonca ne dozorita vsaj pozneje, se košček raja spremeni v kos pekla. Kolikokrat zdihujejo: Prepozno! Nikdar ni prepozno, če je človek močan v veri, če se zaveda poslanstva. Tudi še tako razdrta družina se da spet popraviti. Tudi te rane se zacelijo.

Naj se Bog usmili vseh, ki so doživeli polom!