Po koncilu, na katerem so postavili skrivnost Kristusovega vstajenja v središče našega krščanstva, kamor sodi, se je sprožilo kar nekako gibanje – vstajenjsko gibanje. Zlasti mladina želi prenavljati svoje krščanstvo in ga oznanjati svetu z vstalim Kristusom.

Nič novega. Prakrščansko.

Toda nastaja vprašanje: Koliko gibanj je nastalo v zadnjih dvajsetih letih! Ne samo v katoliških vrstah, tudi od zunaj.

Je to znamenje novih časov? Nedvomno. Kristjan je že samo zaradi vstajenja optimist.

A eno vprašanje je pred nami. Prenavljamo liturgijo, osveščamo se svoje svetovne odgovornosti na vseh področjih življenja, na gospodarskem, socialnem, kulturnem, političnem. Ali pa smo v sebi zanetili zavzetost, da bi svetu dali pokoncilske svetnike?

Kaj bo vse drugo brez njih!

Zgodovina jasno potrjuje. Velike premike v svetovni zgodovini in posebej v zgodovini Cerkve so ustvarili veliki svetniki.

In zakaj ne vprašam sebe: Si ti eden tistih ali boš?