Oko za oko, zob za zob.

Če te kdo bije po desnem licu, mu nastavi še drugo. Evangelij ni raben za praktično življenje? Ko se borimo za pravico na svetu, se borimo za nekaj dobrega, nujno potrebnega. Vendarle iz evangelija sledi, da samo pravica ne zmore vsega. Potrebna je tudi ljubezen, ki se žrtvuje. In kolikokrat borba za pravico postane krivica. In kakšna! Dvajseto stoletje je najboljši dokaz. Evangeljsko izročilo je treba vzeti v celoti. Samo v Bogu so vse »kreposti«, ena sama celota Biti. Na nas pa sijejo v mavričnih barvah. In če ni vseh, je nered. Za življenje je treba polnost sonca. V mojem malem življenju je isto. Zakaj bi se pravdal za malenkosti? Naj govoré, naj kritizirajo, naj obsojajo. Naj tudi bijejo. Nastaviti je treba drugo lice vsaj z molkom. Včasih se nam zdi tako nujno potrebno »odgovarjati«. Morda se zaženemo v drugo hibo: užaljenost.

Kar je za Boga, bo ostalo, pa naj ljudje mislijo, kar hočejo. Zato: sproščen, vesel molk. Pa četudi nas včasih stane samopremagovanja, morda prav krepkega.