3/45. 5. O kako dobro in pomirljivo je, o drugih molčati, ne vsega kratko malo verjeti in ne lahko dalje govoriti, malokomu se zaupati, tebe, ki v srce gledaš, vedno iskati, ne vdajati se vsakemu vetru besed in ne želeti, da se vse zunaj in v notranjščini po tvoji volji zgodi.