So ljudje, ki priznavajo, sprejemajo in odobravajo samo tisto, kar se dela z njihovim »blagoslovom«.

Morda gorečniki, a nepopisno sebični tudi v božji službi.

Ne trpijo, da je v božjem vinogradu še kdo, ki dela brez njih. In kako težko se veselijo njih uspehov. Če je le mogoče, poiščejo v njihovem delu napake, da jih je mogoče kritizirati in poniževati.

Težki ljudje.

Načrtno moram gojiti v sebi sproščeno veselje nad vsem, kar se dobrega stori, pa naj stori kdorkoli. Načrtno moram iskati le dobro in lepo v delu vsakogar. Kljub napakam, ki se držijo slehernega človeškega dela, moram širokosrčno odobravati, kar se dobrega doseže, od srca moram biti vesel, da se le kaj resnično dobrega naredi.

Saj prav povsod so odmevi božje dobrote in ko jih sprejemam, samo častim njega, ki je Dobrota.