»Iskal sem nekoga, ki bi skrbel zame«

Ko sem bila prvič v Londonu, smo šli zvečer ven. Bila je strašno hladna noč in našli smo ljudi na cesti. Tam je bil tudi star mož, vlju­den mož, ki je drhtel od mraza. Stal je pred menoj. Nasproti njega je bil drugi tudi star — črn mož — z odpetim plaščem. Varoval ga je pred mrazom.

Prvi je rekel: »Vzemite me, vzemite me kamorkoli; hrepenim po tem, da bi spal v postelji.« Bil je uglajen mož in nekoč se mu je moralo dobro goditi. Toda bil je tam. Gledali smo okoli in lahko smo jih videli precej. Ne toliko kot v Kalkuti, ne toliko; morda toliko kot v drugih mestih... Čeprav je tu samo eden, je to Jezus, je eden od tistih, ki so lačni ljubezni, skrbi. In kot je napisano v Svetem pismu: »Iskal sem koga, ki bi skrbel zame, a ga nisem mogel najti.« Kako strašno bi bilo, če bi nam Jezus to moral reči danes, potem ko je za nas umrl na križu.