Pokoncilski čas.

Ali je možno v zgodovini Cerkve – razen v apostolskem času – najti toliko iskrenega spraševanja vesti, toliko resnega razmišljanja o težkih nalogah Cerkve, toliko dobre volje za prenovo človeške družbe, bolj točno: za gradnjo Kristusove prihodnosti?

Kot da preživljamo nove binkošti, ki jih je napovedal Janez XXIII. Ni čudno, da je odjeknilo v najbolj skritih dušah, pa tudi med učenjaki. Potreben nam je Sveti Duh. Tolikokrat obrekovana gibanja, ki se sprva morda res izvijajo v neki nejasnosti, pa potem vendarle stopajo v službo Cerkve, so napoved novih časov.

Sredi vesoljnih duhovnih vaj smo. Morda bodo trajala desetletja. Morda bomo v njih doživljali še velika razočaranja tudi v svojih vrstah. A prihaja nov čas.

Stvarno utemeljene črnogledosti nas mora ozdraviti krščanska, hotena jasnovidnost.