Razumevajoča ljubezen

Ti in jaz imava kot ženski v sebi nezaslišano silo: razumevajočo lju­bezen. To spoznavam tako lepo v naših ljudeh, v naših revnih ženah, ki se dan za dnem srečujejo s trpljenjem, sprejemajo trpljenje v dobro svojih otrok. Videla sem starše, matere, ki so bile brez mno­gih, res brez mnogih stvari, celo k prosjačenju so se zatekle, da bi otroci lahko imeli vse, kar potrebujejo.

Videla sem mater, ki se je držala svojega prizadetega otroka, ker je bil to njen otrok. Imela je razumevajočo ljubezen za trpljenje svo­jega otroka. Spominjam se žene, ki je imela dvanajst otrok in prvi je bil strašno prizadet. Ne morem vam opisati, kakšen je bil, tako

duševno, kakor telesno, in ponudila sem ji, da tega otroka vzamem v naš dom, kjer imamo več takih, kot je on: začela je jokati in mi je rekla: »Mati, ne recite tega, ne recite! Deklica je največje božje darilo meni in moji družini. Vsa naša ljubezen velja njej. Naše življenje bo prazno, če nam jo vzamete...« Ali imamo danes te vrste razumeva­jočo ljubezen? Ali spoznavamo, da v naših domovih moj otrok, moj mož, moja žena, moj oče, moja mati, moja sestra, moj brat potrebu­jejo to razumevanje, ta stisk roke?