Spoznanje, da je Bog naš Oče nas, če ga vzamemo zares, vedno vodi k drugemu, ki je v luči te resnice naš brat. V današnjem šmarničnem branju bomo skupaj s Frančiškom prehodili pot od Očeta k bratu.

Frančišek je postal podoben majhnemu otroku, ki je navdušen nad svojim očetom in venomer išče njegovo bližino. Popolnoma se je želel prepustiti Božji volji, zato se je odpovedal vsemu, kar bi ga vezalo na staro življenje. Bos in oblečen v rjavo haljo je na novo odkrival stvarstvo in v njem prepoznaval dobroto Boga Očeta.

Stari človek v njem pa še ni bil popolnoma premagan. Frančišek se je moral nenehno boriti sam s sabo, se premagovati in se zavestno odločati, da bo kljub naporu vztrajal na novi poti. Ena od najtežjih bitk se je odvila na ravnici pod Assisijem. Frančišek je nič hudega sluteč opazoval Božje stvarstvo, ko je naenkrat opazil, da mu prihaja na proti gobavec. Zelo se je prestrašil. Gobavcev se je vedno na daleč izognil, saj se je bal, da bi se okužil. Njihove gnojne rane so se mu gnusile. Vonj po trohnobi ga je silil na bruhanje. Stisnil je nosnici, se obrnil in že skoraj pobegnil. Tedaj pa ga je spreletelo: »Če je Bog Oče, potem je bližnji moj brat!« Obstal je. Še enkrat se je ozrl na gobavca. V njem ni bilo lahko prepoznati brata, a Frančišek se je z viteškim pogumom odločil premagati svoj odpor in narediti nekaj, kar se mu je še trenutek nazaj zdelo popolnoma noro in nepredstavljivo. Stekel je h gobavcu, objel njegovo bolno telo in ga poljubil na razjedeno lice. Začutil je, kako ga je v trenutku prevzelo neizmerno veselje in občutek svobode. Po tem dogodku je začel redno obiskovati gobave bolnike v zavetišču blizu Assisija. Pozorno jim je stregel in jim umival rane. Postali so njegovi bratje in sestre.

Jezus je nekoč obljubil, da bo vsak, ki je zaradi njega zapustil hišo, očeta, mater, sestre in brate prejel stokrat toliko hiš, bratov, sester in mater. Obljuba se je kmalu začela uresničevati. Frančišku so se pridružili prvi bratje. Veselje, ki ga Frančišek ni skrival, je bilo namreč nalezljivo. Prevzelo je tudi mladeniče, ki so Frančiška poznali že pred njegovim spreobrnjenjem. Njegova drugačnost je v njih prebujala hrepenenja. Prvi se mu je pridružil vrstnik, bogat trgovec 13 Bernard Kwintavalski, že dan zatem pa tudi pravnik Peter Katani. Preoblečena v rjavo haljo sta na mestnem trgu med reveže razdelila vse svoje imetje. Med množico, ki se je grebla za njuno bogastvo, je bil tudi duhovnik Silvester. Izkoristil je priložnost in si prigrabil mošnjo zlatnikov. Kasneje se je tega skesal in se še sam pridružil Frančišku in njegovim bratom. Prihajali so še drugi: Egidij, Sabatin, Morik in Janez. Skupaj so se naselili v majhni kolibi, od koder so vsak dan odhajali med revne in gobave. Pomagali so kmetom pri delu na polju in oznanjali evangelij. Med njimi je raslo iskreno prijateljstvo.

Priznati Boga za Očeta, pomeni priznati v vsakem človeku brata in sestro. To je v konkretnih situacijah vsakdanjega življenja večkrat težko. Gobavci so za nas velikokrat tudi tisti, ki so nam najbližji, ki nas opominjajo, ki v nas prebujajo ogroženost, ljubosumje, ki nas prizadenejo, razočarajo, razjezijo. Marija naj nam pomaga, da bi tudi mi premogli viteški pogum vsakokrat, ko se nam bo upiralo priti drugemu v bližino.

NALOGA: V družini se pogovorite, kdaj vam je najtežje vztrajati skupaj. Zmolite kesanje.